DT Slovenia No. 5, 2012
Sejmi - tečaji - kongresi
/ Na prvi pogled
/ Competence in Esthetics
/ Intencijska replantacija: Možnost uspešnega zdravljenja pri specifičnih endodontskih stanjih
/ IZOBRAŽEVANJE
/ Vsakdanja ali visokoestetska restavracija ali morda luska?
/ Učinkovitost in estetika
/ Medzobne ščetke – tabu ali vsakodnevnica?
/ Seminarji iTOP – spreminjamo paradigmo zobne preventive
/ Kompobond: Evolucija novega materiala za plombiranje
/ Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu
Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 58658
[post_author] => 0
[post_date] => 2012-11-28 15:27:13
[post_date_gmt] => 2012-11-28 15:27:13
[post_content] =>
[post_title] => DT Slovenia No. 5, 2012
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => dt-slovenia-no-5-2012-0512
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-22 00:47:15
[post_modified_gmt] => 2024-10-22 00:47:15
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/epaper/dtsl0512/
[menu_order] => 0
[post_type] => epaper
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 58658
[id_hash] => 52bb998f02a4e77f3c30e3d0323d3a0755f9983ffeffb7fd33085f03d96b9a45
[post_type] => epaper
[post_date] => 2012-11-28 15:27:13
[fields] => Array
(
[pdf] => Array
(
[ID] => 58659
[id] => 58659
[title] => DTSL0512.pdf
[filename] => DTSL0512.pdf
[filesize] => 0
[url] => https://e.dental-tribune.com/wp-content/uploads/DTSL0512.pdf
[link] => https://e.dental-tribune.com/epaper/dt-slovenia-no-5-2012-0512/dtsl0512-pdf-2/
[alt] =>
[author] => 0
[description] =>
[caption] =>
[name] => dtsl0512-pdf-2
[status] => inherit
[uploaded_to] => 58658
[date] => 2024-10-22 00:47:09
[modified] => 2024-10-22 00:47:09
[menu_order] => 0
[mime_type] => application/pdf
[type] => application
[subtype] => pdf
[icon] => https://e.dental-tribune.com/wp-includes/images/media/document.png
)
[cf_issue_name] => DT Slovenia No. 5, 2012
[contents] => Array
(
[0] => Array
(
[from] => 01
[to] => 01
[title] => Sejmi - tečaji - kongresi
[description] => Sejmi - tečaji - kongresi
)
[1] => Array
(
[from] => 03
[to] => 03
[title] => Na prvi pogled
[description] => Na prvi pogled
)
[2] => Array
(
[from] => 04
[to] => 04
[title] => Competence in Esthetics
[description] => Competence in Esthetics
)
[3] => Array
(
[from] => 06
[to] => 08
[title] => Intencijska replantacija: Možnost uspešnega zdravljenja pri specifičnih endodontskih stanjih
[description] => Intencijska replantacija: Možnost uspešnega zdravljenja pri specifičnih endodontskih stanjih
)
[4] => Array
(
[from] => 09
[to] => 09
[title] => IZOBRAŽEVANJE
[description] => IZOBRAŽEVANJE
)
[5] => Array
(
[from] => 10
[to] => 10
[title] => Vsakdanja ali visokoestetska restavracija ali morda luska?
[description] => Vsakdanja ali visokoestetska restavracija ali morda luska?
)
[6] => Array
(
[from] => 12
[to] => 12
[title] => Učinkovitost in estetika
[description] => Učinkovitost in estetika
)
[7] => Array
(
[from] => 14
[to] => 14
[title] => Medzobne ščetke – tabu ali vsakodnevnica?
[description] => Medzobne ščetke – tabu ali vsakodnevnica?
)
[8] => Array
(
[from] => 16
[to] => 16
[title] => Seminarji iTOP – spreminjamo paradigmo zobne preventive
[description] => Seminarji iTOP – spreminjamo paradigmo zobne preventive
)
[9] => Array
(
[from] => 17
[to] => 24
[title] => Kompobond: Evolucija novega materiala za plombiranje
[description] => Kompobond: Evolucija novega materiala za plombiranje
)
[10] => Array
(
[from] => 22
[to] => 23
[title] => Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu
[description] => Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu
)
)
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/epaper/dt-slovenia-no-5-2012-0512/
[post_title] => DT Slovenia No. 5, 2012
[client] =>
[client_slug] =>
[pages_generated] =>
[pages] => Array
(
[1] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-0.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-0.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-0.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-0.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-0.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-0.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[2] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-1.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-1.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-1.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-1.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-1.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-1.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 58660
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[post_date_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content] =>
[post_title] => epaper-58658-page-2-ad-58660
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-58658-page-2-ad-58660
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-22 00:47:09
[post_modified_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-2-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 58660
[id_hash] => 700ade07577e687d27e547826284e63f75d9a604f13296a9ba2ed07ce09557cb
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[fields] => Array
(
[url] => http://www.dental-tribune.com/companies/content/id/3467
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-2-ad-58660/
[post_title] => epaper-58658-page-2-ad-58660
[post_status] => publish
[position] => -0.04,-0.55,95.43,100
[belongs_to_epaper] => 58658
[page] => 2
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[3] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-2.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-2.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-2.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-2.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-2.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-2.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[4] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-3.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-3.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-3.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-3.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-3.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-3.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[5] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-4.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-4.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-4.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-4.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-4.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-4.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[6] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-5.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-5.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-5.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-5.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-5.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-5.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[7] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-6.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-6.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-6.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-6.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-6.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-6.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[8] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-7.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-7.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-7.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-7.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-7.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-7.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 58661
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[post_date_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content] =>
[post_title] => epaper-58658-page-8-ad-58661
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-58658-page-8-ad-58661
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-22 00:47:09
[post_modified_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-8-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 58661
[id_hash] => 3acdffb2737f6489906551aa667a31c8e647ebf8c867627355a24a011a392e3b
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[fields] => Array
(
[url] => http://www.tribunecme.com/
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-8-ad-58661/
[post_title] => epaper-58658-page-8-ad-58661
[post_status] => publish
[position] => 5.37,24.59,70.33,71.86
[belongs_to_epaper] => 58658
[page] => 8
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[9] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-8.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-8.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-8.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-8.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-8.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-8.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 58662
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[post_date_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content] =>
[post_title] => epaper-58658-page-9-ad-58662
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-58658-page-9-ad-58662
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-22 00:47:09
[post_modified_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-9-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 58662
[id_hash] => 28cda745884037f589033b1912f165e6b82cea5deb112494beba822ad7bd2fce
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[fields] => Array
(
[url] => http://www.tribunecme.com/
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-9-ad-58662/
[post_title] => epaper-58658-page-9-ad-58662
[post_status] => publish
[position] => 22.76,24.59,72.63,71.31
[belongs_to_epaper] => 58658
[page] => 9
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[10] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-9.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-9.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-9.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-9.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-9.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-9.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[11] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-10.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-10.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-10.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-10.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-10.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-10.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[12] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-11.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-11.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-11.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-11.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-11.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-11.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[13] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-12.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-12.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-12.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-12.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-12.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-12.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 58663
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[post_date_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content] =>
[post_title] => epaper-58658-page-13-ad-58663
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-58658-page-13-ad-58663
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-22 00:47:09
[post_modified_gmt] => 2024-10-22 00:47:09
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-13-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 58663
[id_hash] => 1c4484dccdc892bd94e69abf9a33158fc2a3d5eedf6be265a6d154aae4ace675
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-22 00:47:09
[fields] => Array
(
[url] => http://www.dental-tribune.com/companies/content/id/2628
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-58658-page-13-ad-58663/
[post_title] => epaper-58658-page-13-ad-58663
[post_status] => publish
[position] => -0.04,-0.27,93.89,100
[belongs_to_epaper] => 58658
[page] => 13
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[14] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-13.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-13.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-13.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-13.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-13.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-13.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[15] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-14.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-14.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-14.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-14.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-14.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-14.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[16] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-15.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-15.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-15.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-15.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-15.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-15.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[17] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-16.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-16.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-16.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-16.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-16.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-16.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[18] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-17.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-17.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-17.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-17.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-17.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-17.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[19] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-18.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-18.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-18.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-18.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-18.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-18.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[20] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-19.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-19.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-19.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-19.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-19.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-19.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[21] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-20.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-20.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-20.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-20.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-20.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-20.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[22] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-21.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-21.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-21.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-21.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-21.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-21.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[23] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-22.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-22.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-22.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-22.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-22.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-22.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[24] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/2000/page-23.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/1000/page-23.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/200/page-23.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 58658-68be34a0/2000/page-23.jpg
[1000] => 58658-68be34a0/1000/page-23.jpg
[200] => 58658-68be34a0/200/page-23.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
)
[pdf_filetime] => 1729558029
[s3_key] => 58658-68be34a0
[pdf] => DTSL0512.pdf
[pdf_location_url] => https://e.dental-tribune.com/tmp/dental-tribune-com/58658/DTSL0512.pdf
[pdf_location_local] => /var/www/vhosts/e.dental-tribune.com/httpdocs/tmp/dental-tribune-com/58658/DTSL0512.pdf
[should_regen_pages] => 1
[pdf_url] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/58658-68be34a0/epaper.pdf
[pages_text] => Array
(
[1] =>
DECEMBER 2012
SLOVENIJA
Intencijska
replanatcija
Klinični primeri
uspešnega zdravljenja
VEČ NA STRANEH 6-8
ŠT. 5 / LETO 3
Novi materiali
Habakuk 2012
Pregled razvoja
in novosti pri plombiranju
Kongres pod pohorskimi
strminami je postregel
z vrsto zanimivosti
VEČ NA STRANEH 17-21 in 24
VEČ NA STRANEH 22 - 23
Sejmi, tečaji, kongresi
Vseživljensko izobraževanje stomatologov v današnji praksi
Šolmošter, fajmošter in cesar so
bile še pred poldrugim stoletjem
tri najbolj čislane osebnosti znotraj družbe, v kateri je povprečni
človek preživel vse svoje življenje. Izobraževanje je bilo del
nadstandarda in ni bilo dostopno
vsem. Motivacija izobraževati se
je bila neredko tako zelo močna,
da so se ljudje izobraževali, če se
je le pokazala priložnost. Danes
je izobraževanje degradirano, za
kar smo večinoma krivi sami. Dostopno je praktično vsem, za kar
se niti ni potrebno pretirano truditi. Glavna motivacija izobraževanja pa je žal izobrazba kot titula
ali licenca, medtem ko je pridobivanje znanja, predvsem kadar
govorimo o njegovi nadgradnji,
šele na drugem mestu. Vzorec pomanjkanja motivacije, ki ga s tem
dobimo, se pri mnogih zakorenini
za vse življenje. Če ni potrebno,
se ne izobražujejo. Tudi ko okoliščine (zbiranje točk) nekako vseeno pripeljejo do tega, se dogaja,
da je na največjem slovenskem
stomatološkem dogodku registrirano preko 500 udeležencev, med
posameznimi predavanji pa jih je
v dvorani mogoče prešteti tudi
manj kot polovico.
Kje grešimo? Kdo lahko kaj
premakne? Pomoč lahko morda pričakujemo od Medicinske
fakultete. Je edina vrhovna izobraževalna ustanova in stanje
zobozdravstva v Sloveniji je
zrcalo njenega dela. Izhajajoče
iz svojega poslanstva in v želji
spodbujanja izobraževanja svojih
varovancev tudi po tem, ko zapustijo njena nedrja, bi morda lahko
storila korak več na poti k vzpostavitvi vseživljenjskega osvajanja novih znanj, veščin ali novih
pristopov k zdravljenju.
Prav tako v prvi vrsti lahko motivacijo do sprememb pričakujemo
od obeh stanovskih združenj. Stomatološka sekcija lahko kot organizator omenjenega vsakoletnega
dogodka zagotovo ključno prispeva, da se negativni trend pre-
kine. Predlogov za recept, kako
povečati motivacijo ciljne skupine tako za prijavo na dogodek,
kakor tudi za aktivno sodelovanje
ne zmoreta dovolj vizije in sinergije, da bi si pri tem vzajemno
pomagali. Tako sicer po najboljših močeh, a žal le sama zase, na-
mov, tečajev, praktičnih delavnic
ali kongresov. Kar nekaj tovrstnih
reportaž boste tokrat našli na straneh vašega časopisa. Še posebej
Vrhunski predavatelji so »MUST HAVE« za popoln uspeh strokovnega dogodka.
v ponujenem izobraževanju, je
več. Nedvomno pa so osnovne
smeri:
modernizacija dogodka,
atraktivnejše, aktualnejše
in kvalitetnejše vsebine predavanj,
redefiniranje sejemskega dogajanja in njegova drugačna
umestitev v dogodek,
razširitev dogodka z drugimi
vsebinami (delavnice, okrogle
mize, ipd),
skrb za ohranitev doseženega
(kvalitetna publicistika)
in nenazadnje morda še popestritev družabnega dela.
Združenje zobotehnikov (ZZIZPS) pri GZS na drugi strani
je nedavno že sprožilo pobudo
za kvalitetnejši preskok k vseživljenjskem izobraževanju zobotehnikov v Sloveniji. Iniciativni
sestanek je postregel z vrsto zanimivih idej. Vsi še zainteresirani za sodelovanje so vabljeni, da
se oglasijo na elektronski naslov:
Blanka.gaberc@gzs.si .
Kot marsikje drugje in predvsem
na škodo vrednosti izobraževanja
pa obe zgoraj navedeni združenji
daljujeta vsaka po svoji poti.
Vsekakor je vzpodbudno dejstvo,
da se zlasti v zadnjem času, ko nekatere stalne prireditve izgubljajo
pa želim izpostaviti dve, ki ju po
mnenju uredništva Dental Tribune Slovenija vsekakor prihodnjič
ne smete zamuditi. Velika pohva-
Središče Zagreba je bilo nedavno obarvano v jesenske barve z »Ivoclarjevim odtenkom« mesta s tradicijo organizacij vrhunskih prireditev nobena prireditev ne more pustiti hladnega.
svojo izobraževalno vrednost (nedavno organizirani tradicionalni dogodek v Rogaški Slatini je
bil le še senca nekdanje paradne
prireditve), pri nas in v naši bližini pojavlja kar nekaj novih in
izvrstnih večjih ali manjših edukativnih priložnosti v obliki sej-
la gre bienalni prireditvi podjetja
Interdent, ki je letos pod imenom
Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu potekala v začetku
oktobra v Mariboru.
Glavno priznanje pa prejme mednarodni kongres Competence in
Esthetics 2012, ki je pod general-
nim sponzorstvom proizvajalca
Ivoclar Vivadent in pokroviteljstvom tako Hrvaške komore dentalne medicine, kakor tudi Zdravniške zbornice Slovenije potekal
začetek novembra v Zagrebu.
Visoko profesionalno organiziran dogodek je udeležencem
postregel z zanimivimi prepleti:
akademsko znanje si je podajalo
roko s splošno prakso, vrhunski zobotehniki so dopolnjevali
odlične klinične prikaze svetovnih mojstrov dentalne medicine,
domače znanje se je spogledovalo
z mednarodnim, umetniška predstava je bila paša za oči in posrečeno izbrana prispodoba osnovne
teme: estetike, in nenazadnje so
se aktivnosti na sejemskem prostoru prelile v energijsko popoln
družabni večer v največjem kulturno umetniškem središču Hrvaške: koncertni dvorani Vatroslav
Lisinski v Zagrebu.
Začetek prihodnjega leta bo v
znamenju veličastne Kölnske katedrale. Le skok od nje preko reke
je eno največjih evropskih sejmišč, kjer se marca vsako drugo
leto združi celotna svetovna dentalna druščina. Slabih 1000 kilometrov bo nekaj dni ločilo Ljubljano od paše za oči. Premalo ali
preveč, da bi val zanimivosti pljusknil tudi na to stran Alp? Zagotovo bodo na romarsko pot odšli vsi
slovenski distributerji zobozdravstvene in zobotehnične opreme.
Od njih lahko kasneje pričakujete veliko zanimivosti in novosti,
ki vam bodo olajšale delo, a tudi
denarnice. Opaziti bo zagotovo
mogoče tudi kar nekaj naših bralcev, ker pa se tja zagotovo ne boste podali vsi, bomo namesto vas
na IDS odšli mi. Večjo reportažo
o tem boste lahko prebrali v naši
aprilski številki. Izšla bo ravno
v času glavnih priprav na Portoroško srečanje. Veseli bomo, če
bomo s prispevkom tudi mi pripomogli, da bo prireditev zažarela v
vsem svojem sijaju!
[2] =>
[3] =>
ESTETIKA
Na prvi pogled
GC
G-ænial
Universal Flo
Ali iščete tekoči kompozit za različne namene, kjer so glavne zahteve optimalno rokovanje, dolgotrajnost in idealna estetika?
Vaš odgovor je G-ænial Universal
Flo.
Tekočnost in namestitev:
koči konzistenci.
Dolgoživost in vzdržljivost:
izstopajoče fizikalne lastnosti,
predvsem v odpornosti na obrabo. Za varne in trajne obnove.
Polirne lastnosti: zelo velik
sijaj in zadržanje leska. Hitrost
in lahkotnost za doseganje leska je izjemno impresivna.
G-ænial Universal Flo skoraj
lahko pojmujemo kot samopolirni material.
G-ænial Universal Flo
iz GC-ja
uravnotežena viskoznost, nanaša se tekoče, a hkrati se ne
izlije in ima natančno aplikacijo.
Ergonomična rešitev: brizga
je dovolj velika, da nudi udoben oprijem, medtem ko povr-
šina konice izdelana tako, da se
pasta ne lepi nanjo.
Edinstvena tehnologija polnil: zahvaljujoč obliki delcev,
G-ænial Universal Flo dokazuje fizični učinek običajnega
kompozitnega materiala v te-
Tradicionalni tekoči kompoziti so
cenjeni zaradi enostavne uporabe in nameščanja. Žal imajo tudi
omejene indikacije zaradi manjše
količine polnil in slabših fizikalnih lastnosti.
GC je v iskanju rešitve izdelal
G-ænial Universal Flo; material z
edinstveno tehnologijo polnil. Za
razliko od drugih tekočih kom-
1
2
Zob 22 pred obnovo. Barvo izberite pred preparacijo in osušitvijo zoba z
barvnim ključem G-ænial. Narejena konzervativna preparacija, predvsem je
odstranjena stara obnova in sprepariran skleninski rob.
Selektivno jedkanje sklenine (10 sekund) in spiranje. Nato nanos
samojedkanjočega vezavnega agenta G-ænial Bond (GC); čakanje (10
sekund ) in sledi močno spihanje (5 sekund) in svetlobna polimerizacija (10
sekund). Selektivna tehnika jedkanja nudi prednosti pri močni vezavi na
sklenino brez pojava pooperativne preobčutljivosti na dentinu.
4
5
3
pozitov nudi večje število polnil
in homogeno porazdelitev le-teh.
Rezultat so fizikalne lastnosti, ki
sovpadajo tistim, ki jih imajo običajni kompozitni materiali, kar
daje možnost širšega spektra uporabe, primeri:
Material za direktne obnove
kavitet razredov I, II, III, IV in
V
Minimalno intervencijske kavitete
Povezovanje = splinting
(učvrstitev mobilnih zob)
Uporaba G-ænial
Universal Flo
(dr. Javier Tapia Guadix,
Španija)
G-ænial Universal Flo brezkompromisno nudi izredno neopazno
estetiko. Zahvaljujoč širokemu
barvnemu spektru 15-ih barv in
treh različnih stopenj transluentnosti, je mogoče enostavno in
elegantno doseči estetske obnove.
3
S pomočjo silikonskega ključa se zgradi palatinalno steno s zunanjo
skleninsko barvo AE (Adult Enamel). Ta barva je bila izbrana glede na
starost pacienta, medtem ko value in chroma varirata čez čas.
6
Notranja barva AO2 je uporabljena za nadomestitev globokega dentina, ki
je bolj opačen in kromatičen. Pozorni bodite na tanko konico, ki omogoča
direkten in natančen nanos tekočega kompozita v kaviteto.
Popolna konzistenca tekočega materiala omogoča oblikovanje s čopičem,
da bi lahko ponazorili dentinske mamelone.
7
8
Nanos standardne barve A2 za nadomestitev dentina. Bodite pozorni, da
smo okluzalno pustili prostor za skleninsko barvo, saj naravno v tem delu
ni dentina.
Zaključek
Zaključni nanos skleninske plasti AE. Kompozit je rahlo nanešen v višku, ki
ga dokončno oblikujemo v anatomsko obliko z rotirajočimi instrumenti.
Končni rezultat po poliranju in odstranitvi gumijaste opne. G-ænial
Universal Flo ima edinstveno sestavo, ki omogoča enostavno doseganje
visokega sijaja v le nekaj korakih.
Čeprav so tekoči kompoziti vedno bili indicirani za manjše restavracije ali obrobe, nova sestava in posebna viskoznost G-ænial Universal Flo sedaj omogoča uspešno in
estetsko obnovo sprednjih zob v preparacijah razreda IV.
[4] =>
4
KONGRES
Competence in Esthetics
9. in 10. novembra smo bili v Zagrebu priča vrhunskemu dentalnemu dogodku. Podjetje Ivoclar Vivadent kot eden izmed vodečih proizvajalcev dentalnih materialov je s podporo podjetja Straumann
organiziralo kongres, ki se ga je udeležilo preko 1200 udeležencev iz 19 držav. Manjkali niso niti
predstavniki prekomorskih dežel, kot so Avstralija, ZDA in druge. Ob prevladujočih domačih stomatologih in zobnih tehnikih je zaradi bližine prišlo tudi veliko slovenskih slušateljev.
Med predavatelji je naše barve
zastopal prof.dr. Ljubo Marion.
Predstavil je nekaj zanimivih slučajev, ki jih je v svoji praksi rešil
skupaj z dolgoletnim znancem in
prijateljem Slavkom Brkičem.
Strast, vizija in inovacije so
osnovna vodila podjetja. Danes
je jutri že včeraj, pa pravi predNajbolj oblegana stojnica.
Prof. dr. Ljubo Marion: 15 let estetskih faset.
sednik g. Christoph Zeller in s
tem napove, da bo podjetje tudi v
bodoče vztrajalo na razvoju novih
materialov in tehnologij za prihodnost. Na kongresu je največ poudarkov bilo posvečenih njihovim
blagovnim znamkam: IPS e.max
(keramika), Multilink Automix
(cementi), Tetric EvoCeram Bulk
Fill (kompoziti) in SR Phonares II
Na vsakem koraku je presenečal vrhunski performance in veliko spoštovanje do obiskovalcev.
Dober obisk na stojnicah je znak da ima prireditev pravo vsebino.
The show must go on.
Josef Richter: Ivoclar pri načrtovanju
marketinga prvenstveno izhaja iz pozicije
pacientov.
(zobne garniture).
Vsi vodilni po vrsti so s svojimi
vizijami za obdobje ki je pred
nami vsak na svojem področju
dajali vedeti, da se podjetje ne
samo zaveda težkega položaja
estetske dentalne medicine v sedanjem trenutku, pač pa iz tega
položaja izhaja in gradi ter izvaja
korake za prihodnost. Vodja marketinga g. Josef Richter je med
drugim tako napovedal tudi izginotje klasičnih odtisov, ki jim bo
primat prevzela digitalizacija.
Odlično obiskane delavnice niso
bile le stranski program dogodkov, pač pa enkraten prikaz prenosa teorije v prakso, ki nadgrajuje teze, podane na predavanjih.
Privlačna značilnost razstavno
- sejemskega dela, ki se je v krožnem hodniku z zanimivim razgledom na Zagreb vil okrog glavne
dvorane, je bilo dovolj prostora za
vse. Vsak obiskovalec se je lahko
tako brez utesnjenosti pozanimal
o vsem, kar se novega dogaja še
pri Sironi, CEKA-ju, Curaproxu
Glavni urednik skupine:
Daniel Zimmermann
Uredniški svet:
dr. Nasser Barghi,
dr. Karl Behr,
dr. George Freedman
dr. Howard Glazer
prof.dr. I.Krejci
dr. Edward Lynch
dr. Ziv Mazor
prof.dr. Georg Meyer
prof.dr. Rudolph Slavicek
dr. Marius Steignamm
© 2011, Dental Tribune International GmbH
Uredniški material, preveden in tiskan v izdaji časopisa Dental Tribune International, je avtorsko zaščiten pod podjetjem Dental Tribune International GmbH.
Vse pravice so zadržane. Objavljeno z dovoljenjem podjetja Dental Tribune
International GmbH, Holbeinstr. 29, 04229 Leipzig, Germany. Reprodukcija
na katerikoli način, v katerikoli jezik, v celoti ali delno, je brez predhodnega
dovoljenja podjetja Dental Tribune International GmbH strogo prepovedana.
Dental Tribune je zaščitni znak podjetja Dental Tribune International GmbH.
Dental Tribune si prizadeva natančno predstavljati klinične informacije in novice proizvajalcev. V zvezi s tem Dental Tribune ne prevzema nobene izhajajoče odgovornosti resničnosti navedb ali nastalih tipkarskih napak. Založnik prav
tako ne prevzema nobene odgovornosti za vsebino oglasov. V člankih izražena
mnenja so lastna mnenja avtorjev in ne predstavljajo mnenja Dental Tribune
International.
Dental Tribune International GmbH
Holbeinstr. 29, 04229 Leipzig, Nemčija
in drugih, ter si ogledal zelo kvalitetno razstavo plakatov z različnimi študijami in kliničnimi primeri
iz mnogih držav. Od slovenskih
distributerjev je razstavljalo podjetje Intenziv d.o.o..
Esthetics Party se je po vrhunskem plesnem spektaklu v glavni
dvorani in slastni morski kulinari-
ki, v veselje razstavljavcev, kar na
sejemskem delu ob nastopu prijetne glasbene skupine nadaljevala
še pozno v noč.
Ste zamudili?
Rezervirajte si datum za prihodnje leto, ko bo kongres 15. in
16. novembra na Dunaju!
ISSN 2232-3511
ZDA
Nemčija
Kanada
ZDA
Švica
Irska
Izrael
Nemčija
Avstrija
Nemčija
keramika
endodontija
estetika
kariologija
konzervativa
restavrativa
implantologija
restavrativa
funkcionalnost
implantologija
Obiščite našo spletno stran:
www.dental-tribune.com
info@dental-tribune.com
Lastnik licence za Slovenijo:
Bisernica Medicina d.o.o., Gmajnice 15, 1000 Ljubljana
mat.št.: 3368122, dav.št. SI52917622
Za založbo Bisernica Medicina: Ronald Pintar, direktor
Glavni urednik:
Boštjan I. Košak
Vodja produkcije:
Zoran Grom
Kontakt slovenskega uredništva: telefon: 031 378 022, e-pošta: prodaja@dental-tribune.si
Oglasno trženje:
Naročnine:
Boštjan I. Košak (041 740 864), Zoran Grom (031 378 022)
prodaja@dental-tribune.si
Prevod in lektoriranje:
Maja Gluvič, dr.dent.med.
Grafično oblikovanje in prelom: Simon Šimenc s.p., www.simonsimenc.si
Tisk:
TISK Žnidarič, d.o.o., Kranj
Naklada:
2500 izvodov, (december 2012)
[5] =>
[6] =>
6
ENDODONTIJA
Intencijska replantacija:
Možnost uspešnega
zdravljenja pri specifičnih
endodontskih stanjih
Intencijska replantacija je po
definiciji namenska ekstrakcija zoba za sanacijo defekta ali
vzroka neuspešnega predhodnega zdravljenja in takoj zatem vstavitev zoba v prvotno
alveolo. Katerikoli zob, ki je
izpuljen atravmatsko v enem
kosu, je potencialni kandidat za
intencijsko replantacijo. Venoglas QSI.pdf 1 26.11.2012 19:07:55
dar posebne indikacije vključujejo:
da so vsa ostala nekirurška in
kirurška endodontska zdravljenja neuspešna oz. neizvedljiva;
prisotno je omejeno odpiranje
ust, ki onemogoča konzervativno ali kirurško endodontsko
zdravljenje;
obstrukcije koreninskega kanala; in
poškodbe korenine (predrtja)
na mestih, ki niso dostopna z
običajnimi kirurškimi postopki
brez velike izgube dolžine korenine ali alveolarne kostnine.
Kontraindikacije so:
dolge, ukrivljene korenine;
napredovali paradontitis, katerega posledica sta majavost
zoba in slaba podpora obzobnih tkiv;
več-koreninski zobje s koreninami, ki divergirajo- atravmatska ekstrakcija in intencijska
replantacija zoba sta nemogoči; in
kariozni zobje, katerih ni več
možno ustrezno funkcionalno
sanirati.
Da bi zagotovili najboljšo dolgoročno prognozo zoba, ki bo intencijsko replantiran, je bistveno,
da je zunajalveolni čas zoba čim
krajši in ekstrakcija zoba atravmatska, da ni poškodb cementa
in pozobnice. Zob s pozobnico
pritrjeno na korenino mora biti
v fiziološki raztopini, v Hankovi
raztopini (HBSS), v Viaspanu ali
v raztopini doksicilina ves zunajalveolni čas.
Prikazani bodo trije klinični primeri uspešnega zdravljenja s postopkom intencijske replantacije.
Zakaj
Zakaj
Zakaj QSI
mednarodna
Mednarodna šola ameriško
akreditirana šola? šola?
Ljubljana?
QSI Mednarodna šola Ljubljana je ena od 37 mednarodnih šol organizacije Quality Schools International (www.qsi.org). Naš program sledi teoriji izbire in
konceptu kakovostne šole, ki vašemu otroku zagotavlja
najbolj napredno, prijazno in individualno poučevanje.
Pod geslom »Uspeh za vse« ustvarjamo šolsko okolje, v
katerem učencem starim od 2 do 18 let jamčimo, da se
učne snovi resnično tudi naučijo. Poleg učne snovi
(curriculum.qsi.org) vse QSI šole poudarjamo tudi 7 vodil
uspeha.
Middles States Association of Colleges and
Schools (MSA) je največja akreditacijska institucija v
ZDA, ki potrjuje učne programe, osebje, standarde in
diplome. Akreditacija MSA pomeni, da QSI Mednarodna šola Ljubljana dosega enako kvalitetno raven kot
ameriške osnovne in srednje šole ter univerze. Naša
srednješolska diploma je tako priznana po celem svetu.
V modernem svetu je izobrazba največji dar, ki ga lahko
podarimo našim otrokom. Mednarodna šola s poučevanjem v angleščini zagotavlja vašemu otroku osnovo za
življenje v mednarodni skupnosti in ga usposobi za delo
na mednarodnem trgu.
Vzgajamo uspeh!
QSI Mednarodna
šola Ljubljana...
Ameriško
Mednarodna
akreditirana šola... šola...
• je kakovostna šola
• zaposluje certificirane učitelje,
katerih materin jezik je angleščina
• ima v razredu največ 10 učencev na učitelja
• poučuje v angleškem jeziku
• ponuja MSA akreditirano ameriško
• goji veselje do raziskovanja in učenja
• vzpodbuja talente in nadarjenost
vsakega otroka
• uči misliti z lastno glavo
• poudarja individualnost vsakega učenca
• pripravi otroka, da postane državljan sveta
• nauči otroka raznolikosti
• izpostavi otroka različnim načinom
in metodam poučevanja
• začrta mednarodno pot vašega otroka
že danes
QSI Mednarodna šola Ljubljana
Dolgi most 6A
1000 Ljubljana
(01) 244-17-50
www.ljubljana.qsischool.org
[7] =>
ENDODONTIJA
Primer I
14-letni pacient je imel zlomljeno
lentulo v meziolingvalni korenini zoba 46 (slike 1a-d). Lentula
je segala 4-5 mm preko apeksa.
Poškodba zoba je bila huda ter
zlomljen inštrument je bil močno
navit v koreninskem kanalu. Vsi
poskusi odstranitve zlomljenega
inštrumenta so bili zaman. Zaskrbljeni smo bili, da bo inštrument
počil v področju apeksa.
Izključena je bila možnost kirurgije periapikalnega predela zaradi
omejenega dostopa do meziolingvalne korenine. Odločili smo
se za intencijsko replantacijo ter
se o tem pogovorili s pacientom,
ki se je z izbranim zdravljenjem
strinjal. Ker je bil zob močno
oslabljen, smo pred ekstrakcijo
zob ojačali z zatičkom v distalni korenini. V lokalni anesteziji
je bil zob atravmatsko izpuljen
s pomočjo ekstrakcijskih klešč.
1a
Vzvodov nismo uporabili. Pazili
smo, da oprijem klešč ni bil pod
skleninsko-cementno mejo, ker
bi to lahko dodatno poškodovalo cement in pozobnico. Po ekstrakciji smo zob ohranili vlažen z
namakanjem v raztopini Viaspan.
S kleščami smo držali krono zoba
ter odstranili del lentule, ki je segal preko apeksa. Nato smo s pomočjo ultrazvočne konice naredili preparacijo I. razreda na apeksu
korenine, in sicer na apeksu vseh
Pacient je zavrnil ortodontsko
zdravljenje zaradi dolgotrajnega
postopka. Zob je bil atravmatsko
izpuljen in namakan v raztopni
Viaspan. V apikalno tretjino alveole smo vstavili trikalcijevfosfat
in namestili zob v alveolo z rotacijo za 180°, da je bil konec linije
zloma na labialni strani. Z vlakni
ojačanim kompozitom smo naredili opornico za tri tedne. Kasneje smo dokončali endodontsko
zdravljenje in naredili dograditev
1c
7
2a
Prikaz zoba 12 s kronsko-koreninsko
brazdo
2b
Zob 46 z zlomljeno lentulo porinjeno preko apeksa meziolingvalne korenine
Prikaz stabilizacije zoba s šivi
Rentgenski posnetek prikazuje periapikalno
radiolucenco
1b
1d
2c
2d
Izpuljen zob,
preparacija
kronskokoreninske brazde
z ultrazvokom
Brazda
zapolnjena
z GIC
2e
Replantiran zob po odstranitvi zlomljenega instrumenta
(apikotomija in retrogradna polnitev z MTA)
Kontrolna slika po 6-mesecih
Abecedni seznam oglaševalcev
FLEGIS d.o.o.
15
GC EUOPE N.V.
2
GLAXO SMITH KLINE d.o.o.
18
HERAEUS HOLDING g.m.b.h.
10
INTERDENT d.o.o.
22, 23
IVOCLAR VIVADENT A.G.
13
LOMAS d.o.o.
5
MORO & KUNST d.o.o.
24
QSI Mednarodna šola Ljubljana
6
TRIBUNE CME
8, 9
WWW.LEPZOB.SI
16
treh koreninskih kanalov. Retrogradno polnitev smo naredili z
MTA (mineraltrioksidagregat). S
fiziološko raztopino smo izprali
ekstrakcijsko alveolo ter nežno
odstranili krvne strdke. V alveolo smo vstavili trikalcijevfosfat
z namenom, da je zob višji za
2-3mm kot pred ekstrakcijo. To je
pomagalo pri načrtovanju nadaljnje oskrbe.
Zob je bil pazljivo ponovno vstavljen v alveolo. Okluzijo smo
vzpostavili z digitalno manipulacijo in z grizom pacienta. Po sedmih dneh je bil kontrolni pregled,
takrat so bili odstranjeni šivi.
Primer II
22-letni pacient je imel v anamnezi poškodbo interkaninega
sektorja v zgornji čeljustnici.
Klinični pregled je pokazal poškodbo zoba 12, (III. razred po
Ellisu) linija zloma je potekala
palatinalno vzdolž korenine. Po
odstranitvi premičnega delca smo
ugotovili, da linija zloma poteka
2-3 mm pod robom alveolarnega
grebena. Da bi postavili apikalni
konec linije zloma nad alveolarni
greben, smo izbirali med dvema
možnostma: ortodontsko ekstruzijo ali intencijsko replantacijo.
labialne ploskve s kompozitom.
Zoba nismo takoj oskrbeli s prevleko, da ga ne bi preobremenili.
Pacient je imel več rednih kontrolnih pregledov.
Primer III
Zadnji primer je 23-letna pacientka z bolečino v interkaninem
sektorju na desni strani zgornje
čeljustnice. V anamnezi ni bilo
poškodbe. Klinični pregled je
pokazal globoko kronsko-koreninsko brazdo na palatinalni
strani zoba 12 (slike 2a-e). Na
intraoralnem rentgenskem posnetku je bila vidna periapikalna
radiolucenca. Odločili smo se za
ekstrakcijo zoba, za zalitje brazde ter replantacijo zoba. V lokalni
anesteziji smo zob previdno izpulili ter ga imeli v kopeli Viaspana.
Z ekstrakcijskimi kleščami smo
ga držali za krono. Kronsko-koreninsko brazdo smo očistili s
pomočjo ultrazvočne konice in jo
zalili z GIC. Nato smo zob vstavili nazaj v alveolo ter ga pritrdili
s šivi v interdentalnem področju.
Po enem tednu smo zaključili endodontsko zdravljenje, 4-5 mm
apikalne dolžine koreninskega
kanala smo napolnili z MTA, preostali kanal smo napolnili z gu-
Rentgenski posnetek prikazuje endodontsko
pozdravljen zob z retrogradno polnitvijo.
Zapolnjena brazda se prekriva s polnitvijo
kanala.
taperko s termoplastično tehniko
polnjenja. Kontrolni pregled je bil
po sedmih dneh.
Diskusija
Intencijska replantacija v zobozdravstvu se uporablja preko
deset stoletij in je bila v veliki
meri uporabljena za zdravljenje
zobobola. Leta 1561 jo je Pare
priporočal pri ekstrakciji zdravega namesto obolelega zoba. Leta
1712 je Pierre Fauchard replantiral zob in poročal o stabilnem
stanju. Postopek replantacije je
bil predmet številnih razprav; na
primer odstranitev apikalnega
[8] =>
8
ENDODONTIJA
dela korenine zoba, takojšnja ali
zakasnjena replantacija, obturacija koreninskega kanala pred ali po
replantaciji, odstranitev ali ohranitev pozobnice in končni cilj
zdravljenja: kostna ankiloza ali
obnova pozobnice.
Leta 1881 je Thompson predstavil razpravo o replantaciji zob in
poudaril pomen obcementnih tkiv
za uspeh zdravljenja. Kasneje sta
Fredel (1887) in Scheff (1890)
obravnavala vlogo celic pozobnice v primeru zunanje resorpcije
korenine po replantaciji zoba.
Replantacija zoba je postala enostavna alternativa za neuspešno
zdravljenje korenin in tako sprožila ostre kritike za uporabo replantacije per se.
Mnogo vzrokov je za neuspešno
replantacijo. Med ekstrakcijo zob
lahko poči, poškodba pozobnice
in cementa, zmanjša se možnost
ponovnega pripoja, okužba, zunanja resorpcija korenine in ankiloza. Zelo pomembno je razumeti, da je intencijska replantacija
zadnji izbor zdravljenja. Zanjo se
odločimo, ko so vse ostale mo-
žnosti zdravljenja (konservativne in kirurške) neuspešne. Izbor
zdravljenja je, kadar je kirurški
dostop otežen; npr. pri meziolingvalni korenini spodnjega kočnika ali v primerih, ko je kirurški
pristop preveč invaziven; npr. odstranitev bukalne kostnine drugega spodnjega kočnika. Prognoza
intencijske replantacije je boljša,
ko je zunajalveolni čas zelo kratek in pri minimalni poškodbi
cementa in pozobnice. Priporočljivo je endodontsko zdravljenje
zoba pred ekstrakcijo zoba. Pri-
poroča se tudi timsko delo dveh
zobozdravnikov za zmanjšanje
zunajalveolnega časa. Odsvetuje
se uporaba vzvodov in aktivni del
klešč naj ne sega pod skleninskocementno mejo. Integriteta kortikalne kostnine naj bo ohranjena in
zob naj bo izpuljen atravmatsko.
Pomemben je medij, v katerem se
nahaja zob, fiziološka raztopina,
mleko, Viaspan, Hankova raztopina so nekateri pogosto uporabljeni. Vispan se uporablja pri
transplantaciji organov. Učinkuje
antioksidantno. Raztopina ohra-
nja vlažno pozobnico in zmanjšuje možnost resorpcije.
Za preparacijo apeksa in čiščenje
uporabljamo ultrazvočno konico. Ohranja zobno strukturo in v
primerjavi s svedri naredi mnogo
manj razmazovine.
Pogosto uporabljeni materiali za
retrogradno polnitev so amalgam,
IRM, Super EBA, GIC, Diaket,
kompoziti in MTA. Sposobnosti
zatesnitve in adaptacije MTA so
dokazano odlične in ni škodljivih
učinkov pri kontaminaciji s krvjo.
Dodatno MTA spodbuja nalaganje novega cementa in stimulira
pritrditev osteoblastov na površino retrogradne polnitve. V dveh
primerih je bil v apikalni del alveole vstavljen trikalcijevfosfat z
namenom, da je defekt na korenini pomaknjen nad dlesnijo. Tako
so bile integriteta, estetika in prognoza izboljšane. Trikalcijevfosfat je osteokonduktivni material,
ki deluje kot oder za rast kostnine
in se postopoma razgradi in se nadomesti s kostnino.
Kronsko-koreninska brazda (palatinalno-gingivalna brazda) je
razvojna anomalija, ki poteka
od palatinalne ploske apikalno
preko skleninskocementne meje
na korenino. Zajema sklenino in
ostanke hertvigove epitelijske nožnice. Variira v globini, dolžini in
zapletenosti. Povzroča različne
poškodbe obzobnih tkiv. Blaga
brazda se prekine na skleninskocementni meji, zmerna se nadaljuje apikalno po površini korenine.
Možnost zdravljenja blage oblike
je, da se brazda kirurško razkrije
in se nato zapolni. V primeru, da
poteka brazda do apeksa, se po
ekstrakciji zoba brazda zapolni in
zob replantira. V našem primeru
smo brazdo zapolnili z GIC, saj
se dobro veže na zob, dobro tesni
in ima antibakterijski učinek.
Po replantaciji je imel zob opornico deset dni. Opornica je omogočala fiziološke gibe zoba, da
se prepreči ankiloza. Teden dni
po replantaciji je bilo izvedeno
endodontsko zdravljenje, da se
prepreči vnetna resorpcija in ankiloza ter se omogoči prepletanje
kolagenskih vlaken, ki omejujejo
pronicanje potencialno škodljivega materiala za retrogradno polnitev v poškodovano pozobnico. Z
dokončno oskrbo zoba smo počakali, do zacelitve pozobnice.
V zadnjih letih je bilo uporabljenih več biomodulatorjev, kot npr.
protein skleninskega matriksa,
hidroksiapatit in plazma bogata
s trombociti za izboljšanje uspešnosti intencijske replantacije.
Tehnika tkivne regeneracije bo
tudi morda pripomogla k boljšemu rezultatu intecijske implanatcije.
Intencijska replatacija je uspešna
izbira zdravljenja v skrbno izbranih primerih, pri katerih so bile
vse ostale možnosti zdravljenja
neuspešne.
Avtorji:
Prof. Naseem Shah,
Dr. Ajay Logani in Dr. Abhinav
Kumar, Indija
TribuneCME_A3_2013.pdf 1
01.10.12 15:34
[9] =>
IZOBRAŽEVANJE
Za tiste,
ki so radi
doma
V zadnje času so zelo priljubljena
izobraževanja, ki jih predstavniki različnih dentalnih podjetij ali
njihovi distributerji organizirajo
kar pri vas v vaši ordinaciji ali la-
Laserji
na pohodu
boratoriju.
Pri tem lahko povabite še nekaj
svojih kolegov, da je učinek kar
največji demonstracija lahko poteka tudi na vašem pacientu.
V vsakdanji praksi so najbolj dobrodošle prav majhne skrivnosti
velikih mojstrov. Teh pa na velikih predavanjih običajno ne morete izvedeti, saj je v obilici teorije tam premalo časa za praktični
nasvet s primerom, kaj šele za
konzultacijo preteklih problemov,
ki ste jih srečali pri vsakodnevnem delu. Organizatorji pa udele-
2012
Utrinki iz atraktivnih
izobraževanj o novostih
pri delu s kompoziti.
Ma
r
ribo
Ptuj
Kočevje
9
žence razveselijo še z zanimivimi
darili in nemalokrat tudi povabilom na večerjo.
Če se za tak način izobraževanja
odločate prvič in pri izbiri strokovnjaka, ki ga boste povabili na
predstavitev njegove umetnosti v
vašo ordinacijo, ne želite napraviti napake, predlagamo podjetje
GC, ki je v iztekajočem se letu izvedlo največ tovrstnih dogodkov
v Sloveniji.
Več informacij: 01 530 72 81
Laser HF podjetja HagerWerken
ni samo laser, pač pa tudi visokofrekvenčni aparat za vse vrste
posegov v ustni votlini.
Njegovih karakteristik ne morete
spoznati bolje, kakor na praktični
izobraževalni delavnici z manjšim številom slušateljev.
Fotografija je iz izobraževanja,
ki ga je septembra v Cerknem
odlično izvedla prof.dr. Dragana
Gabrić Pandurić, DDM, PhD iz
Zagrebške univerze.
Za več informacij pokličite:
01-530-72-80.
Neinvazivna
kirurgija
Pri iskanju novih priložnosti za
vašo ordinacijo je z zanimivim
predavanjem presenetil Italijanski raziskovalec in izumitelj dr.
Giorgio Fippi. Predavanje je bilo
13. oktobra v Tehnološkem parku v Ljubljani. Zamudniki lahko
pokličejo 01/530 7282, saj bo po
novem letu predavanje verjetno
ponovljeno. Z neinvazivno kirurgijo poleg posegov v ustni votlini
vašim pacientom lahko izvedete tudi različne korekcije kožnih
znamenj, gub na obrazu in opravite še mnogo drugih posegov.
TribuneCME_A3_2012.pdf 1
30.08.12 12:00
[10] =>
10
ZOBOTEHNIKA
Vsakdanja ali visokoestetska
restavracija ali morda luska?
Odgovor je samo eden, HeraCeram.
Pri vsakdanji uporabi sistema keramike zobotehnika prepričajo
lastnosti, kot so enostavnost za uporabo, stabilnost in hitrost izdelave. Enostavnost pomeni, kako pri rutinskem delu doseči čim bolj
estetske in za pacientovo oko navdušujoče rezultate.
Z uporabo vsakdanje četverice
barv, tj. increaser dentin, dentin,
transparentna in incizalna, lahko
z malo truda dosežemo nepričakovane navdušujoče rezultate.
Pomembno je izbrati dober in
varen keramični sistem. Najpomembnejša je tehnikova tehnična
spretnost, takoj za njo pa je mate-
se lahko v stekleni matrici nadzorujejo dejavniki, ki vplivajo na
stabilnost keramike, tako kadar
se keramika plasti na kovinsko
ali cirkondioksidno osnovo kot
tudi pri izdelavi lusk. Naveden
dejavnik so levcitni kristali, ki
imajo stabilno strukuro in določajo termične značilnosti, kar je po-
translucentnih restavaracij dosegati še bolj estetske rezultate, pri
čemer bi se radi izognili izgledu
kot pri kovinski keramiki. Z uporabo adheziva Zirkonia (barvnega
ali transparentnega) se lahko brez
uporabe linerja ustvarijo visokokakovostni estetski rezultati. Ta
adheziv omogoča čiščenje, rekristalizacijo, adhezijo in fluorescentnost ter dovoljuje prodiranje
svetlobe v notranjost cirkonoksidnege restavracije (sliki 3 in 4).
S HeraCeram keramiko tako pri
1
2
3
Mikrorazpoke
Mikrorazpoke
radi preprečevanja prekomernega
nastanka oksida na površini zlitine. Tako je omogočeno optimalno
vlaženje same površine zlitine, s
čimer se zmanjšuje možnost poroznosti, odpadanja keramike s
kovinske osnove ter nastanka ti.
ribjega očesa.
Pri kovinsko-keramičnih restavracijah, izdelalanih iz zlitin na
osnovi kobalt-krom ali krom-nikelj ni potrebno počasno ohlajanje keramike HeraCeram prav zaradi stabilne levcitne strukture. Za
g 75°C/min, od 1 do 1,5 g 55°C/
min, od 1,5 do 2 g 45°C/min, od
2 do 3 g 35°C/min ter pri več kot
3 g 25°C/min.
Kovinska keramika HeraCeram je
zaradi stabilne levcitne strukture
izvrstna izbira za izdelavo lusk
in laminatov na modele krnov iz
vložne mase, odporne na visoke
temperature. Material omogoča
izdelavo celo izjemno tankih lusk
minimalne debeline 0,4 mm. Pri
izdelavi je zelo pomembno zvišati temperaturo peke keramike
4
Fluorescenca, vidna pod UV svetlobo
8
5
Nanašanje adheziva Zirkonia
6
7
Transparentnost
Transparentnost
Kroma
9
10
11
Enostavno in učinkovito dosežen končni
rezultat
Začetno stanje
Svetlost (angl. value)
12
13
14
Minimalna preparacija
Krni
Končni izdelek
vsakdanjih kot tudi pri visokoestetskih restavracijah so zobotehniku na voljo transparentnost,
translucentnost, kroma, tj. jakost
barve zahvaljujoč increaser dentinom in svetlost keramike, ki
preprečujejo sivino in omogočajo
translucentnost (sliki 9 in 10).
Zahvaljujoč primerju HeraCeram
NP je pri kovinsko-keramičnih
restavaracijah vezava keramike
na kovinsko osnovo varnejša za-
manjše restavracije je priporočljivo zviševanje temperature na minuto za 100°C, za večje pa 75°C.
Pri cirkonoksidnih restavacijah je
priporočljivo zviševanje temperature okoli 75°C na minuto ali se
za hitrost zviševanja odločite na
osnovi osebne izkušnje s kermiko.
Avtor priporoča, naj bo zviševanje temperature prilagojeno teži
(g) sinterizirane cirkonoksidne
restavracije. Če tehta manj kot 1
za 20 do 25°C zaradi akumulacije
toplote v ognjevarnem krnu (slike
11 do 13).
Transmisija svetlobe
rial. Ta v sebi nosi čistost, trdnost
in optično popolnost.
Posebnost HeraCeram keramike
je, da vsebuje sintetično pridobljeno kvarčno steklo iz Heraeusovega raziskovalnega laboratorija, ki mu zagotavlja varne
termične, mehanične in estetske
karakteristike.
Zakaj sintetično pridobljeno
kvarčno steklo v keramiki? Prav
s takim proizvodnim procesom
membno pri termični ekspanziji
materiala. Zahvaljujoč stabilni
strukturi levcitni kristali povečujejo upogibno in lomno trdnost ter
tudi pri cirkonoksidnih restavracijah zmanjšujejo možnost loma.
Ta inovativna izdelalava levcita
je edinstvena za keramični material HeraCeram (sliki 1 in 2).
Pri cirkonoksidnih izdelkih se
postavlja vprašanje, kako v obdobju transparentnih, barvnih ali
Avtor:
Tomislav Pezelj, zobotehnik
Strokovni sodelavec za zobotehniko pri podjetju Heraeus Kulzer
Zasebni zobotehnični laboratorij
Tomislav Pezelj
[11] =>
Popolno za Vas.
Keramični material HeraCeram.
Tooth lines
Premium, Mondial,
Classic, Basic
Light curing colourfluids
PALA cre-active®
Articulator
Pressure polymerisation unit
Contact A
Palamat ® elite
Set up aid
Injection unit
Filou® 28
Denture Acrylics
Cold curing
denture acrylics
PalaXpress ®, Palapress ®,
Palapress ® vario, Paladur ®
Palajet ®
Heat curing
denture acrylics
Paladon ® 65
Keramični material, ki je vrhunsko prilagojen zobnim tehnikom s svojim izgledom in
delovnimi značilnostimi: enostaven in zanesljiv za hitro doseganje visokoestetskih
rezultatov. Vsak posamezen material iz linije HeraCeram je prilagojen tako, da ustreza
materialu ogrodja. Hkrati pa celotna paleta keramike omogoča doslednost pri načinu dela.
Z zanesljivostjo do vrhunskih rezultatov.
www.heraeus-heraceram.com
Enostavno popolno.
[12] =>
12
ESTETIKA
Učinkovitost in estetika
Direktna izdelava zalivk v lateralnem delu zobnega loka je lahko
zamudno in občutljivo na napake
v postopku. Zato zobozdravniki
želijo kompozit, ki bo poenostavil izdelavo zalivk. Do sedaj je
bilo mišljeno, da je pri izdelavi
zalivke, predvidljive in funkcionalne rezultate v lateralnem delu
mogoče doseči le z nanosom več
plasti kompozita. Ta tehnika je
zahtevna in kompleksna, saj je
vsaka plast, ki ni nameščena na
predpisan način, lahko vzrok za
neuspeh (1.2). Z razvojem Tetric
EvoCeram Bulk Fill kompozita je
postal postopek bistveno enostavnejši.
Tehnika nanosa kompozita v 4
mm debeli plasti („bulk“ tehnika) je bistveno hitrejša in preprostejša od običajne tehnike-2mm
plasti. Krajši je čas, ki ga pacient
preživi na stolu in nas pripelje
do predvidljivih rezultatov (3.4).
Tetric EvoCeram Bulk Fill s svojimi lastnostmi presega običajne
materiale. Manjši polimerizacijski stres posledično privede do
manjše mikro prepustnosti in je
manj tveganja za postoperativno
občutljivost ter sekundarni karies (4-6). Polimerizacija v večjih
globinah tehnike nanosa plasti je
odveč.
Tetric EvoCeram Bulk Fill je razvit posebej za bulk tehniko, vsebuje dva različna steklasta polnila
in dve velikosti delcev. Ti delci
polnila lahko prenesejo sile, ki se
pojavijo v lateralnem delu, značilno zanje pa je, da se odlično
polirajo (7). Zahvaljujoč reaktivnemu pospeševalcu polimerizacije, se lahko polimerizira plast
debeline do maksimalno 4 mm.
1
Petdeset letna pacientka je prišla
z amalgamsko zalivko slabe kakovosti robov (slika 1), še posebej v mezialnem robnem grebenu,
na zobu 26 in distalnem mejnem
robnem grebenu zoba 27.
Ker so kavitete globje od 4 mm,
smo izbrali Tetric EvoCeram Bulk
Fill v barvi za IVB za reprodukcijo dentinskega sloja in IVW za
reprodukcijo skleninskega sloja.
Enokomponentni adhezivski sistem Excite ® F je uporabljen kot
Pacietnka je pod lokalno anestezijo 2,5 ml prilokaina z adrenalinom 1:200000. Nastavimo koferdam brez lateksa. Nezadostne
amalgamske zalivke odstranimo
s SabreCut karbidnim svedrom
(slika 2), robove finiramo z diamantnim svedrom. Kaviteto peskamo in razkužimo z 2% klorheksidinglukonatom (slika 3) in
izmerimo z parodontalno sondo.
Globina kavitete 5 mm (slika 4).
Da bi dosegli tesne medzobne
stike na zob 26, postavimo parcialno matrico, katero fiksiramo
z G prstanom. Potem kaviteto
jedkamo s 37% fosforno kislino.
Zaradi rehidracije, dezinfekcije
in inhibicije kovinske proteaze iz
matrice nanesemo 98% klorheksidinacetathidrat (slika 5).
Nanesemo adheziv pete genera-
2
3
Po namestitvi koferdama odstranimo
amalgamske zalivke.
7
Začetno stanje: nezadovoljive amalgamske zalivke.
Zaradi mešanic polnil, vsebuje
EvoCeram Bulk Fill kompozit
steklene delce, iteribijev fluorid,
mešane okside in prepolimerizirane delce, katerih lomni količnik
je v skladu z mešanico monomerov znižane stopnje krčenja. Material pa ima prosojnost podobno
sklenini, z večjo radiopačnostjo,
zato je polnilo skoraj nevidno in
se komaj loči od naravne strukture zob.
Primer
vezni posrednik za »total etch«
tehniko. Za oblikovanje uporabimo instrument OptraSculpt.
Klinični postopek
cije (Excite F) in ostanke topila
izpihujemo 5 sekund (slika 6).
Potem nanesemo drugo plast, ki
se suši pet do deset sekund in polimeriziramoz lučko Bluephase ®
Style. Pred nanosom kompozita
nanesemo plast nizkoviskoznega
tekočega kompozita Tetric EvoFlow ® za zapolnitev nepravilnosti (slika 7).
Zaradi globine kavitete in priporočene največje debeline plasti 4
mm nanesemo dve plasti kompozita. Majhno kroglico kompozita
(slika 8) vstavimo v proksimalno
polje in s tlačilcem oblikujemo
cervikani del, ki ga še nismo polimerizirali (slika 9). Potem še en
sloj Tetric EvoCeram Bulk Fill
kompozita v barvi IVB pritisnemo na že vstavljen kompozit in
ga prilagodimo z instrumentom
OptraSculpt (slika 10). Nanešeni
kompozit 10 sekund svetlobno
polimeriziramo z lučko Bluephase Style. Potem nanesemo Tetric
EvoCeram Bulk Fill v barvi IVW,
v debelini sklenine 1 do 2 mm in
oblikujemo z OptraSculpt instrumentom. To plast svetlobno polimeriziramo 10 sekund (sliki 11
in 12).
Zalivke obdelamo s karbidnimi
in diamantnimi svedri. Končno
poliranje s sivo, zeleno in roza
Astropol ® gumico in krtačko
Astrobrush (sliki 13 in 14).
bozdravniki po vsem svetu vsak
dan uporabljajo. Na ta način terapevt in pacient prihranita čas in
denar. Materialne lastnosti omogočajo nanos plasti debeline do 4
mm. Zato je kompleksna tehnika
v plasteh, ki je zelo občutljiva na
napake pri postopku, postala preteklost. Visoka trdnost materiala
pa zagotavlja trajnost. S tremi
univerzalnimi barvami dosežemo estetiko in izdelavo zalivk, ki
se lahko brez težav integrirajo v
preostalo zobno tkivo (sliki 15 in
16).
Seznam literature:
www.zmk-aktuell.de/literaturlisten
O avtorju:
Zaradi nenehnega razvoja inovativnih materialov dentalna medicina nenehno doživlja spremembe. Tetric EvoCeram Bulk Fill
poenostavlja postopek, ki ga zo-
Naslov za korespondenco:
Michael R. Sesemann,
DDS, FAACD
10020 Nicholas Street, Suite 200,
Omaha, NE 68114, ZDA
e-mail: info@smilesonline.net,
msesemann@smilesonline.net
www.smilesonline.net
4
5
6
Kaviteti po čiščenju, jedkanju
in dezinfekciji.
S parodontalno sondo izmerjena globina
kavitete.
Postavitev parcialne matrice, fiksrana
z G prstanom. Jedkanje kavitete.
Nanos adheziva Excite F, višek topila
izpihan z zrakom.
8
9
10
11
Nanesemo do 2 mm debelo plast Tetric
EvoCeram Bulk Fill-a v barvi IVW.
Zaključek
Po svetlobni polimerizaciji zapolnimo
nepravilnosti.
V aproksimalnem polju je s pomočjo vrha
tlačilca aplicirana kroglica kompozita.
Oblikujemo cervikalni del aproksimalnega
polja.
Tetric EvoCeram Bulk Fill v barvi
IVB potisnemo na nepolimerializirano
cervikalno plast kompozita in kaviteto
napolnemo do višine 4 mm.
12
13
14
15
16
Prikaz zaključne plasti po oblikovanju.
Po polimerizaciji zaključne plasti z Bluephase Style lučko, zalivke finiramo s karbidnimi
svedri in za konec poliramo.
Prikaz končanih zalivk po odstranitvi
koferdama.
Končane direktne lateralne zalivke
po 24-urni rehidraciji.
[13] =>
Tetric EvoCeram Bulk Fill
®
NTIRAN
TE
FO
O
R
PA
Bulk-fill kompozit
T
T O I NICI A
Ucinkovit pri restavracijah zadnjih zob brez kompromisov
• Restavracije plasti debeline do 4 mm, zahvaljujoč patentiranemu fotoiniciatorju Ivocerinu
• Z lahkoto oblikujte in prilagodite kaviteto, zahvaljujoč gladki sestavi materiala
• Potem polimerizirajte ... in estetska restavracija je končana!
Poglej Tetric EvoCeram Bulk Fill animacijo na:
www.ivoclarvivadent.com/bulkfill_en
www.ivoclarvivadent.com
Ivoclar Vivadent AG
Bendererstr. 2
| 9494 Schaan | Liechtenstein | Tel.: +423 / 235 35 35
| Fax: +423 / 235 33 60
[14] =>
14
ORALNA HIGIENA
Medzobne ščetke –
tabu ali vsakodnevnica?
Medzobna ščetka je pripomoček za vzdrževanje ustne higiene, ki
nima dolge zgodovine. Vsaj ne v taki obliki, kot jo poznamo danes.
Prve zobne ščetke naj bi Babilonci uporabljali pred približno 5500
leti. Imele naj bi obliko paličice, ki so jo žvečili. Stari Grki in Rimljani naj bi čistočo svojih ust ohranjali z zobotrebci. Najdbe, ki
izvirajo s Kitajske in so stare približno 3600 let, pa opisujejo pripomoček za čiščenje zob kot paličico, ki je bila na eni strani toliko
požvečena, da je dobila obliko, podobno ščetki (podobni sodobni
različici danes pravimo čopasta ščetka), na drugi strani pa je bila
koničasta. Koničasti del je bil namenjen čiščenju med zobmi. Paličice, ki so se uporabljale v ta namen, naj bi bile vejice aromatičnih
dreves, zato so imele poleg čistilnega še osvežilni učinek.
Medzobne ščetke
v zgodovini
Medtem ko je bolj ali manj znano, kako se je skozi zgodovino
spreminjala in posodabljala zobna ščetka, o medzobnih ščetkah
vemo veliko manj. Pionirsko vlogo v izdelavi medzobnih ščetk
je imelo v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja podjetje Curaden iz Švice. S pristopom, ki
v razvoj izdelkov ne vključuje
samo akademskih strokovnjakov,
temveč tudi strokovnjake iz prakse, že vrsto let oblikujejo izjemno kakovostno linijo izdelkov
pod blagovno znamko Curaprox.
Še danes s svojimi inovacijami
svoje izdelke nenehno izboljšuje.
In medzobne ščetke pri tem niso
izjema.
Kakovost na treh stebrih
Pri podjetju Curaden imajo zelo
stroga merila kakovosti za svoje
izdelke. Osnova teh meril so trije
stebri – učinkovitost, atravmatičnost in sprejemljivost. Ni dovolj,
da medzobna ščetka poseže v
oralni biofilm v medzobnem prostoru. To mora narediti še brez poškodb interdentalne papile, hkrati
pa mora biti narejena tako, da jo
bo uporabnik enostavno pravilno
uporabljal.
Prerez medzobnega prostora z vstavljeno
medzobno ščetko, ki medzobni prostor
popolnoma zapolni.
tudi atravmatičnost. Zahteva po
atravmatičnosti je dopolnjena še s
konusnim vpetjem v plastični nosilec medzobne ščetke, kar žičnemu jedru omogoča fleksibilnost,
zato je možnost loma ščetke zelo
zmanjšana. K atravmatičnosti pri-
stora delujejo po principu dežnika. To pomeni, da se ščetine ob
vhodu v medzobni prostor stisnejo k žičnemu jedru, v medzobnem
prostoru pa se razširijo, prilagodijo anatomiji zob, tako da učinkovito opravijo svojo nalogo.
Merjenje širine medzobnega prostora z IAP-sondo.
Atravmatičnost
medzobnih ščetk
Curaprox CPS
Tanko žično jedro poleg tega, da
omogoča učinkovitost, zagotavlja
Učinkovitost medzobnih
ščetk Curaprox CPS
Medzobna ščetka je učinkovita,
če s svojimi ščetinami zapolni ves
medzobni prostor, tako da poseže
v oralni biofilm vse od sulkusa
do stične točke zob. Zato imajo
medzobne ščetke Curaprox žično
jedro narejeno iz izjemno tanke,
posebne legirane kirurške žice. V
to žično jedro so vpete tanke, a
čvrste in hkrati elastične ščetine,
ki ob čiščenju medzobnega pro-
spevajo tudi ščetine medzobnih
ščetk, ki niso toge in debele, ampak tanke in fleksibilne.
Tudi poseben sistem merjenja velikosti medzobnih prostorov, ki
so ga razvili v podjetju Curaden,
prispeva k atravmatičnosti medzobnih ščetk Curaprox. Z barvno sondo strokovnjak natančno
določi, katera velikost medzobne
ščetke je optimalna za čiščenje
merjenega medzobnega prostora.
Tako se izogne možnosti, da bi
se pacient s preveliko medzobno
ščetko poškodoval.
Sprejemljivost
medzobnih ščetk
Curaprox CPS
Konusno vpetje žičnega jedra v plastični
nosilec.
Pravilna uporaba medzobnih
ščetk je med vsemi pripomočki
za ohranjanje ustne higiene po
enostavnosti prav v vrhu. Ko se
jo pacient nauči uporabljati, jo
hitro sprejme, redna uporaba pa
zanj po navadi ni težavna. Ocenjujemo, da je glavni dejavnik,
ki vpliva na prenehanje uporabe medzobnih ščetk, prepričanje
pacientov, da so se z medzobno
ščetko poškodovali. Na to pomislijo, ko ob uporabi zagledajo kri.
Če so pacienti pravilno in zadostno seznanjeni, predvsem tisti,
ki pred prvo uporabo medzobne
ščetke nikoli niso uporabljali nobenega pripomočka za čiščenje
medzobnih prostorov, s sprejemanjem medzobne ščetke nimajo
težav. Predvsem morajo poznati
vzroke in simptome vnetih dlesni.
Vedeti morajo, da krvavenje dlesni pomeni vnetje dlesni in da z
natančno ustno higieno, ki vključuje tudi čiščenje medzobnih prostorov, vnetje lahko odpravijo. To
pomeni, da ob redni uporabi medzobne ščetke tudi dlesni ne bodo
več krvavele. Opozoriti jih je še
treba, da bodo medzobni prostori po odpravljenem vnetju zaradi
dlesni, ki ne bo več nabrekla, nekoliko večji. Za ohranjanje dobrega ustnega zdravja je treba temu
prilagoditi tudi velikost medzobne ščetke.
Preprečevanje vnetja
obzobnih tkiv
Včasih so bile na voljo medzobne
ščetke v velikostih, ki jih ljudje
z zdravimi obzobnimi tkivi, če
niso imeli res velikih medzobnih
prostorov, niso mogli uporabljati. Zato ne preseneča, da uporaba medzobnih ščetk dandanes ni
zelo razširjena. Glede na to, da
je parodontalna bolezen najbolj
razširjena bolezen in da se vsak
parodontitis začne z gingivitisom,
ocenjujemo, da bi bolj razširjena
uporaba medzobnih ščetk prispevala tudi k izboljšanju stanja obzobnih tkiv širše populacije.
Medzobne ščetke Curaprox iz razreda »prime« so namreč po svojih dimenzijah že primerljive z
zobno nitko. V primerjavi z zobno nitko so tudi učinkovitejše in
enostavnejše za uporabo. Z najmanjšo predstavnico tega razreda, ščetko CPS 06, lahko na primer sežemo v medzobni prostor,
ki ni večji od 0,6 mm, pri čemer
bodo zaradi učinka dežnika njene
ščetine očistile vse, kar jim pride
»pod roke« v premeru 2 mm. Ker
se vnetje dlesni začne v medzobnem prostoru, so medzobne ščetke Curaprox s svojimi kvalitetami
zagotovo pripomoček za uspešno
obvladovanje zobnih oblog v
medzobnem prostoru. S tem pa
tudi pripomoček za preprečevanje
in odpravljanje vnetja dlesni.
[15] =>
[16] =>
16
PREVENTIVA
Seminarji iTOP –
spreminjamo
paradigmo
zobne preventive
Davnega leta 1746 je znameniti
oče sodobnega zobozdravstva Pierre Fauchard izjavil, da je vzrok
za vse bolezni, povezane z zobmi, da niso očiščeni. In kako je
mogoče, da je danes, skoraj tristo
let od tega odkritja, parodontalna
bolezen najbolj razširjena kronična bolezen? Neki odstotek ljudi
svoji ustni higieni verjetno res ne
namenja posebne skrbi, za sko-
raj vse ljudi pa tega ne moremo
reči. Kje je torej težava? Na seminarjih iTOP spoznavamo, da
je težava večplastna. Pri iskanju
odgovorov najprej osvežimo svoje znanje o nastanku in delovanju
oralnega biofilma. Pomembni
so kriteriji, s katerimi ocenimo
ustreznost pripomočkov za njegovo obvladovanje, pa tudi pravilne
tehnike njihove uporabe. A ne
V imenu
glavnega uredništva
skupine Dental Tribune
International GmbH
in uredništva Dental
Tribune Slovenija
samo to. Pomemben je še pristop
k pacientu, motivacija, ki temelji na behavioristični psihologiji, in redno spremljanje pacienta
(angl. recall). Vrhunec seminarja
so zagotovo izkustvene delavnice
v manjših skupinah, ki jih vodijo certificirani inštruktorji. V njih
celo zobozdravniki z dolgoletno
prakso izvedo in se naučijo kaj
novega.
se Vam,
dragi bralci in oglaševalci,
zahvaljujemo
za čudovito podporo
in zaupanje
ter Vam želimo:
Seminarji iTOP so zasnovani v
več stopnjah, od najosnovnejše,
Introductory, ki traja en dan, do
zobne preventive.
Da je seminar za strokovno javnost zelo zanimiv, potrjujejo tudi
odzivi slušateljev: »Predavateljica je fantastična, res prava motivacija in navdih za izvajanje
iTOP-a v ordinaciji.« … »Všeč
mi je praktično delo v izkustvenih delavnicah, saj je dejstvo, da
pacientom ob vstavitvi raznih pripomočkov že povemo, da morajo
čistiti, nikjer pa nas do zdaj niso
opremili s tako nazornimi navodili, kako naj to čiščenje pacienti
izvajajo oz. kako naj tudi mi čistimo svoje zobe.« … »Bilo je fenomenalno. Zelo sem vesela, da sem
se udeležila tega seminarja, saj je
bila tudi predavateljica enkratna.
Še enkrat – odlično!«
Seminarji iTOP Introductory
bodo leta 2013 v naslednjih
terminih:
naprednejše, Advanced, ki poteka
dva dneva. Letos se je seminarjev
iTOP udeležilo 183 slušateljev.
Večina se je odločila za osnovno
stopnjo seminarja, mednarodna
udeležba na napredni stopnji, ki
se je lahko udeležijo tisti, ki so že
usvojili osnovna znanja, pa potrjuje visoko kakovost seminarjev
in resnično zanimanje strokovnjakov za spremembo paradigme
2. 2. 2013
9. 3. 2013
13. 4. 2013
5. 10. 2013
23. 11. 2013
Za podrobnejše informacije
pokličite gospo
Tadejo Belak Šafhalter na
telefonsko številko 02/620 47
49 ali pošljite sporočilo na
elektronski naslov itop@flegis.si.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in
SREČNO
NOVO LETO 2013!
Skupaj z nami Vam ne bo dolgčas!
IN ŠE MNOGI DRUGI
[17] =>
PLOMBE
17
Kompobond: Evolucija
novega materiala
za plombiranje
Leta 1955 je Buonocore predstavil tehniko jedkanja s spiranjem ki je omogočila vezavo na
naravni zob z akrilatnimi smolami. Medtem, ko se je vezava na
sklenino le malo spremenila od
samega začetka, vezava na dentin doživlja ogromne spremembe.
Velik napredek pri dolgotrajni ve-
zavi na dentin je uvedba tehnika
jedkanja in spiranja (total-etch
tehnika) v poznih sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja (slika 1).
Prvi samojedkajoči primer, je
kombinacija sredstva za jedkanje in primerja v eni steklenički
in je bil razvit v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Samojedkajoči primer je
poenostavil vezavo na dentin in
odstranil napake pri kliničnem
delu zaradi zahtevnega postopka.
Rezultat je bolj predvidljiva vezava na dentin in daljša trajnost
kompozitne plombe. V naslednjih
dekadah je prišlo do mnogo sprememb v formulacijah, vključno
s sredstvom za jedkanje+primer
v enem, kateremu sledi adheziv. Najprej uporaba kisline za
jedkanje, kateri sledi uporaba
primerja+adheziva in nazadnje
kombinacija vseh treh komponent kot en sam produkt (kislina
za jedkanje+primer+adheziv) in
postopek v enem samem koraku
(slika 2).
Sredstvo za vezavo na dentin se
lahko uporablja pri popolna tehnika jedkanja s spiranjem ali je
samojedkajoč. Adhezivni sistemi
za vezavo so na voljo kot sistem
v dveh- ali v enem koraku in samojedkajoči adhezivni sistemi so
na voljo v treh-, dveh- ali v eni
sami steklenički. Torej za rešitev
določenih dilem v izbiri sredstva
za vezavo na dentin, za poenostavitev tehnike in zmanjšanje števila napak je trenutni trend stran
od večkomponentnih sistemov in
4
5
6
Pomanjkljivost kompozitnih plomb je
skrček pri polimerizaciji,
ki vodi do robnega prepuščanja.
Skrček pri polimerizaciji kompozitov vodi
do robnega zabarvanja.
Vertise Flow je samovezajoč tekoči
kompozit, ki vsebuje samojedkajoč
adhezivni sistem s kompozitom.
7
8
Adheziv v Vertise Flow temelji na
tehnološki izboljšavi OptiBonda, prvega
adhezivnega sistema s polnili, predstavljen
leta 1992, ki se je zdaj razvil
v samojedkajoči adhezivni sistem.
9
10
11
Pri uporabi Vertise Flow je priporočljivo
zabrusiti skleninske robove
ali jedkanje aprizemske sklenine.
Vertise Flow je odlična podloga, deluje
kot šok absorbent zaradi nizkega modula
elastičnosti.
Vertise Flow je idealen za intraoralna
popravila poškodovane keramike.
Translucentni odtenek Vertise Flow je
neprecenljiv pri razpoznavi kariesa pod
zalitji fisur.
Stalni prvi spodnji kočnik je izoliran z
gumijasto opno z uporabo SoftClamp
(KerrHawe SA). Bodite pozorni na ostanke
starega zalitja v fisurah.
1
ciji, ki vpliva na trajnost plombe.
Razvoj novejših materialov skuša odpraviti mnogo negativnih
učinkov povezanih s skrčkom
polimerizacije. Osnova za izboljšave kompozitov temelji prvič,
na boljšem razumevanju vezave
na dentin in drugič, na razvoju
kemične sestave kompozitov, ki
kljubujejo skrčku polimerizacije
in imajo odlične fizikalne in mehanske lastnosti. Za razumevanje
razlogov za razvoj kompobondov
je pomembno predstaviti znanstvene dosežke kompozitov in
lastnosti vezave na dentin.
Zgodovina
Adhezivni sistemi tehnike jedkanja in spiranja vključujejo jedkanje sklenine (rdeče)
in dentina, sledi primer (rumena) in adheziv (zeleno).
Poleg fizikalnih in mehaničnih lastnosti amalgama je eden od glavnih razlogov za njegovo uspešnost enostavna klinična uporaba.
Slogan za amalgam »zvrtaj in napolni« ustrezno opisuje amalgamsko plombo. Običajni protokol za
izdelavo amalgamske plombe poteka v enem koraku. Po odstranitvi kariesa in izdelavi kavitete, se
amalgam vstavi neposredno v kaviteto, se ga anatomsko oblikuje
in nato sledi poliranje. Amalgamske plombe so relativno neobčutljive na tehniko izdelave, imajo
visoko odpornost na obrabo in
visoko trdnost, so poceni in pooperativna ekspanzija materiala
zatesni robove kavitete.
Zaton amalgamskih plomb se je
začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z vprašanji glede
odnašanja odvečnega zdravega
zobnega tkiva za ustvarjanje primerne retencije, produktov korozije, slabe estetike in morebitne
toksičnosti živega srebra. Od takrat naprej so terapevti zahtevali
primerno alternativo vsesplošno
razširjenemu amalgamu. Razviti so bili kompoziti; materiali na
osnovi akrilatne smole. Zadnjih
nekaj desetletij smo priča fenomenalni raziskavi in izboljšanju
tehnologije kompozitov, s pomisleki glede odpornosti na obrabo,
retencije zoba, marginalne adaptacije in pooperativne preobčutljivosti. Pomanjkljivost kompozitov
je njihovo krčenje pri polimeriza-
Idealni material za plombiranje
naj bo estetski, adheziven, odporen na abrazijo, da pospešuje
regeneracijo trdih zobnih tkiv in
material naj bo bioaktiven. V zadnjih šestih desetletjih smo priča
predstavitvi mnogo inovativnih
materialov kot nadomestila za
amalgam, ki skušajo izpolniti
kriterije idealnega materiala za
plombiranje. Te novejše materiale lahko uvrstimo kot smole ali
kot GIC s številnimi hibridnimi
materiali kot kombinacija obeh
skupin materialov. Smole imajo odlično vezavo na sklenino, a
manj predvidljivo vezavo na dentin. Nasprotno imajo GIC boljšo
vezavo na dentin s pravo kemično vezavo ter sproščajo fluoride,
a imajo slabše mehanske lastnosti
v primerjavi s kompoziti. Številni
2
3
Samojedkajoči adhezivni sistemi
kombinirajo kislino, primer in adheziv
v enem samem produktu v enem koraku.
hibridni materiali kot so RMGIC,
kompomeri, giomeri skušajo izkoristiti pozitivne lastnosti obeh
skupin materialov z različno
stopnjo uspešnosti. Na primer,
v letu 2001 so bili predstavljeni
giomeri, ki imajo vgrajena proaktivna steklasta polnila, ki olajšajo
sproščanje fluoridov iz kompozitov. Drugi razred materialov so
silorani in ormoceri. Čeprav imajo kompoziti na osnovi silorana
najnižji skrček pri polimerizaciji
med kompoziti, imajo mešane
mehanske lastnosti; višji je modul elastičnosti (ME) in upogibna
trdnost, a sta kompresivna moč
in mikrotrdota materiala nižji v
primerjavi s kompoziti na osnovi
metakrilata. Ormocer tehnologija je dodaten izbor materialov za
plombiranje, ima odlično odpornost na obrabo, a se slabše polira.
Evolucija kompobondov se je začela leta 2009 in temelji na obetajočih kliničnih rezultatih sredstva
za vezavo na dentin (dentin bonding agent-DBA) in kompozitih.
Sredstvo za vezavo
na dentin (DBA)
[18] =>
novo
Dobrodošli v novi znanosti
Sensodyne Repair & Protect
*Zobna pasta nudi klinično dokazano
olajšanje ob ščetkanju zob
dvakrat na dan.
Viri: 1. Burwell A et al. J Clin Dent 2010; 21(Spec Iss): 66–71. 2. LaTorre G et al. J Clin Dent 2010; 21(Spec Iss): 72–76. 3. Earl J et al. J Clin Dent 2011; 22(Spec Iss): 68–73. 4. Efflandt SE et al. J Mater Sci
Mater Med 2002; 26(6): 557–565. 5. West N.X et al. J Clin Dent 2011; 22(Spec Iss): 82–89. 6. Du MQ et al. Am J Dent 2008; 21(4): 210–214. 7. Pradeep AR et al. J Periodontol 2010; 81(8): 1167–1173.
8. Salian S et al. J Clin Dent 2010; 21(Spec Iss): 82–87. SENSODYNE® in znak s krogi so registrirane blagovne znamke skupine družb GlaxoSmithKline. Pripravljeno septembra 2011. Z-10-175.
SENSODYNE® in znak s krogi so zaščitene blagovne znamke skupine družb GlaxoSmithKline.
Prihaja novi Sensodyne® Repair & Protect, ki
dnevno zobno pasto s fluoridom nadgrajuje
z enkratno tehnologijo NovaMin® s kalcijem
in fosfatom. NovaMin® ustvari hidroksiapatitu
podobno obnovitveno plast na izpostavljeni
zobovini in v kanalčkih 1–5, s čimer klinično
dokazano pomaga lajšati bolečine pri
preobčutljivosti zobovine 6–8.
[19] =>
PLOMBE
19
12
13
14
15
16a
Zob je speskan z AlO prahom za odstranitev
plaka in ostankov starega zalitja.
S ščetko in pasto smo očistili zob.
Pasta je odstranila ostanke AlO prahu.
Očiščen in spran zob.
Kislina je nanesena v fisure (a) in na
aprizemsko sklenino (b).
adhezivnega sistema za vezavo v
več korakih. Tako pri tehniki popolnega jedkanja s spiranjem kot
tudi pri samojedkajočih sistemih
za vezavo na dentin je moč vezave na dentin primerljiva z vezavo
na sklenino (približno 22 MPa).
Izrazita razlika med obema tehnikama je, da je pri tehniki z jedkanjem in s spiranjem potrebno
začetno jedkanje, ki ga pri samojedkajočih adhezivnih sistemih ni
več. Pri tehniki z jedkanjem in s
spiranjem je potrebno jedkanje
sklenine in dentina, običajno s
fosforno kislino, kateremu sledi
nanos primerja in adheziva ali
obeh komponent skupaj v enojni tekočini. Pri samojedkajočih
adhezivnih sistemih je začetno
jedkanje odveč, saj poteka s primerjem in adhezivom.
Čeprav samojedkajoči adhezivni
sistemi pospešijo postopek vezave, je glavna razlika med tehnikama povezana s prisotnostjo
razmazovine. Pri tehniki z jedkanjem in s spiranjem je jedkanje
in osušitev dentina občutljivo na
napake pri kliničnem delu. Pri
tem pride do razgraditve anorganskega dela dentina in preostali
organski del dentina ostane nepodprt. Če organski del dentina ni
ponovno hidriran s primerjem ali
adhezivom, je vez na dentin resno
ogrožena. Da se zagotovi vlažnost kolagenskih vlaken, je potrebno pustiti dentin rahlo vlažen,
kar je klinično težko doseči. Zato
naj sredstvo za vezavo na dentin
vsebuje topilo, ki rehidrira dentin,
na primer vodo ali etanol, tako da
lahko adheziv impregnira prostor
in tvori hibridno plast.
Adhezivni sistemi, ki vsebujejo
aceton kot topilo, je verjetno, da
izsušijo dentin, kajti aceton hitro
izhlapi in pusti kolabirana kolagenska vlakna. Če je tehnika nanašanja nepravilna, bo vezava na
dentin slabša s slabo adhezijo, z
robnim prepuščanjem in razbarvanjem in pooperativno preobčutljivost. Eden izmed razlogov za
pooperativno preobčutljivostjo je
nezadostna zatesnitev dentinskih
tubulov po jedkanju, kasneje tudi
zaradi neustreznega kliničnega
postopka, ki je omenjen zgoraj
in delno zaradi plaka pri adhezivnih sistemih v več korakih. Po
jedkanju ter po odstranitvi anorganskega dela in razmazovine so
dentinski tubuli odprti. Če je v
naslednjih korakih nanos primerja in adheziva nepopoln, v smislu
zatesnitve dentinskih tubulov in
tvorbe hibridne plasti, je pooperativna preobčutljivost neizbežna.
Na drugi strani se samojedkajoči
adhezivni sistemi raztopijo in ne
odstranijo razmazovine, ki je v
kolagenskih vlaknih in smolnata
monomera tvori hibridno plast.
Zatorej zmanjšana pooperativna
preobčutljivost, kot poročajo nekatere študije pri uporabi samojedkajočih adhezivnih sistemov,
lahko vključi razmazovino v
tvorbo hibridne plasti in na ta način pušča manj odprtih dentinskih
tubulov. Nekatere raziskave poročajo, da ni razlik v pooperativni
preobčutljivosti pri uporabi katerega koli adhezivnega sistema in
kot je omenjeno, je slaba klinična
tehnika najpomembnejši dejavnik
in ne izbira adhezivnega sistema
pri nastanku pooperativne preobčutljivosti.
da ni pomembnejših razlik med
tema adhezivnima sistemoma in
trenutno stališče je nedorečeno.
Samojedkajoči adhezivni sistemi
se delijo glede na vrednost pH v
močna (pH 1) in blaga (pH 2).
Blagi adhezivna sredstva so manj
agresivna in tvorijo tanjšo hibridno plast in kot kaže ne ogroža
moči vezave. Integriteta hibridne
plasti (odsotnost mehurčkov in
vrzeli) je pomembnejša kot sama
debelina hibridne plasti za dobro
vezavo na dentin. Druga možna
pomanjkljivost pri samojedkajočih adhezivnih sistemih v enem
koraku je preostala voda, ki lahko ostane v dentinskih tubulih in
vodi do nepopolne polimerizacije
adheziva in ogrozi retencijo. Kakorkoli, samojedkajoči adhezivni
sistemi so inovativni produkti in
nadaljnje dolgotrajne in-vivo študije so pomembne za raziskavo
teh vprašanj.
Osma in deveta generacija adhezivnih sistemov naj bi izboljšala
sedmo generacij samojedkajočih
adhezivnih sredstev za vezavo z
vgrajenimi substancami za regeneracijo naravnih trdih tkiv namesto omejitev njihovih funkcij v
povezavi z adhezijo. Ti novi tako
imenovani biomateriali naj bi
imeli antibakterijske, bioaktivne
in biofunkcionalne lastnosti med
preostalimi lastnostmi.
poveča grobost površine, npr.
za I in II razred.
2.Mikro-kompoziti: bolj estetski
kot hibridni, obdržijo gladkost
površine, uporaba za III, IV in
V razrede pa tudi za I in II razrede.
3.Nano-kompoziti:
podobni
mikro-kompozitom,
najbolj
estetski in ustrezajo estetskim
zahtevam, izjemna gladkost površine, odlične optične lastnosti
(opalescenca, fluoroscenca). Za
III in IV razrede ter direktne
kompozitne luske.
4.Makro in nanohibridne variante: univerzalni za splošno uporabo
5.Tekoči- nizka viskoznost, nizek odstotek polnil. Primerni
za področja z manjšo okluzalno
obremenitvijo zaradi slabe odpornosti na obrabo, nizka moč
in večji skrček pri polimerizaciji. Nižja je polimerizacijska
napetost zaradi manjšega deleža polnil. Idealen za manjše
jamice in fisure, kjer ni okluzalne obremenitve, za plombe na
mlečnih zobeh, za zapolnitev
podvisnih mest pri indirektnih
protetičnih sidrih (inlej in onlej) in kot podloga v globokih
kavitetah I, II in V razreda. Priporoča se uporaba materiala, ki
sprošča fluoride, npr. giomeri.
sekundarni karies. Sekundarni
karies vedno ne nastane v prisotnosti vrzeli na stiku med plombo
in zobom ali pri robnem razbarvanju. Trenutno razmišljanje je,
da so dejavniki tveganja pacient
in njegovo stanje ustne higiene,
način prehranjevanja, odnos do
zobozdravnika in so ključnega
pomena pri nastanku sekundarnega kariesa.
Kot je omenjeno zgoraj se popustitev na stiku med materialom in
zobom pripisuje skrčku polimerizacije med strjevanjem kompozitov, ki obsega 2-5 volumskih %.
V materialu povzroči napetost, ki
vodi k neuspehu vezave ali nastanku vrzeli (slika 3 in 4). Polimerizacijsko napetost je možno
ublažiti s tehniko nanosa kompozitov, s C-faktorjem. V poskusu,
da se izognejo skrčku polimerizacije, so proizvajalci spremenili
kemično sestavo kompozitom.
Spremenili so velikost, obliko in
volumen anorganskih polnil, kot
tudi izboljšali so adhezijo polnil
na organski matriks. Drugi dejavnik, ki zmanjša napetost, je način
strjevanja kompozita (npr. pulzno
strjevanje) in nanos kompozita
po plasteh v kaviteto. Naslednja
tehnika, ki je opisana spodaj, je
uporaba tekočega kompozita za
začetno plast oz. podlogo za absorpcijo napetosti polimerizacije
in odpravo sil na stiku kompozitdentin.
16b
Če povzamemo, prednosti samojedkajočega adhezivnega sistema
so:
1.Manj občutljiv na tehniko uporabe
2.Ni skrbi glede vlažnosti dentina
3.Globina jedkanja in prodiranje
adheziva sta podobni, kajti oba
procesa potekata simultano.
1.Hibridne: univerzalni in za
splošno uporabo, nizka odpornost na obrabo, dolgotrajno se
Idealno bi bilo, če bi kompoziti
imeli enake fizikalne, mehanske in
optične lastnosti kot naravna trda
zobna tkiva. Za izdelavo visoko
estetskih plomb, kjer sta ključna
videz in optične lastnosti, je idealni izbor mikro- oz. nano- kompozit. Vendar so zadnji neustrezni za
področja z veliko okluzalno silo,
zato so v posteriornih področjih
materiali izbora univerzalni kompozit, npr. hibrid- ali mikro- ali
nano- hibridni kompozit.
Čeprav so kompoziti vnesli v
konzervativno zobozdravstvo revolucijo, niso brez napak. Glavni
razlog za neuspeh kompozitnih
plomb je popustitev plombe na
stiku med plombo in zobom ter
17
18a
18b
19a
Kislina je nanesena v fisure (a)
in na aprizemsko sklenino (b).
Klasičen videz pojedkane sklenine,
primerjaj s sliko 12.
Vertise Flow je nanesen v fisure.
Vertise Flow je nanesen na celotno
površino.
S čopičem smo pritisnili Vertise Flow
na površino sklenine za 15-20 sek (a)
v debelini ≤0,5 mm.
19b
20
21
22
23
S čopičem smo pritisnili Vertise Flow
na površino sklenine za 15-20 sek (a)
v debelini ≤0,5 mm.
Strjen Vertise Flow po svetlobni
polimerizaciji.
Okluzalne stike smo preverili z artikulacijskim papirjem. Bodite pozorni na distalni
del ploskve.
Pri sp. zobeh so bili odstranjeni vsi okluzalni stiki, razen na podpornih bukalnih vrških.
Distalno je bil višek materiala odstranjen.
Videz po končanem postopku ter visok sijaj
in lesk po poliranju z Opti1Step Polisher
(primerjajte s sliko 11).
Ena od slabosti samojedkajočega adhezivnega sistema, kot je
poudarjeno v nekaterih raziskavah, je relativno visok pH=2 v
primerjavi s fosforno kislino, ki
ima pH=1. Tako je v primerjavi
z adhezivnim sistemom pri tehniki z jedkanjem in s spiranjem
nižja moč vezave. Na drugi strani so druge raziskave pokazale,
Kompoziti na osnovi
smole
Število kompozitov na trgu je
tako impresivno kot tudi številčno. Razvoj tehnologije kompozitov v zadnjih nekaj desetletjih je v
mnogih novih produktih in izbira
primernega materiala za specifično klinično tehniko je ogromna in
zastrašujoča. Kompozite na splošno lahko razdelimo glede na njihovo uporabo in lastnosti na:
Tekoči kompozit
Tekoči kompoziti so bili razviti
pred dvema desetletjema. Primerni
so za številne indikacije. Imajo večjo tekočnost in modul elastičnosti.
Omogočajo boljšo adaptacijo na
notranje stene kavitete in so uporabniku prijazni. Dodatno njihova
radiopačnost dovoljuje razpoznavo
sekundarnega kariesa in razkrije
robno integriteto ali odprte robove.
Material za plombiranje naj bo bolj
radiopačen od sklenine in dentina
za razpoznavo kariesa. Večji kot
[20] =>
20
PLOMBE
24
25
26
27a
Začetno stanje prikazuje začetno lezijo na
okluzalni ploskvi zg. ličnika in kočnika.
Kočnik potrebuje zamenjavo pomanjkljive
kompozitne plombe.
Preparacija kavitete z mikro diamantnim
svedrom za minimalno odstranitev zobnih
tkiv.
Vsi aprizemski skleninski robovi so
zabrušeni.
Začetna plast Vertise Flow naj bo ≤ 0,5 mm debeline (a) in porazdeljena s čopičem za tesen
stik s stenami in dnom kavitete (b).
je minimalen ISO standard radiopačnosti ali vsaj enak, če ne bolj
radiopačen od ekvivelentne debeline aluminija. To je posebno pomembno pri tekočih kompozitih, ki
se uporabljajo kot začetni sloj pod
plastmi univerzalnega kompozita.
ISO standard za upogibno trdnost
zunanjega materiala za plombiranje na okluzalni ploskvi je 80
MPa in jo ima večina sedanjih
tekočih kompozitov na tržišču.
Upogibna trdnost je odvisna od
specifičnih lastnosti materiala in
znaša od 70-100 MPa ter se sčasoma zniža in je približno 80%
vrednosti v primerjavi z ne-tekočimi materiali.
Čeprav je mikroprepuščanje posledica delovanja več dejavnikov,
je modul elastičnosti materiala
ključen dejavnik, ki določa njegovo velikost. Podobno kot upogibna trdnost, se modul elastičnosti
razlikuje, odvisno od posameznega produkta, v obsegu od 3
pa preko 11 GPa in tudi sčasoma
pada. Visoko elastične lastnosti
določajo tekočnost in klinično
rokovanje. Lastnosti tekočnosti
tekočih kompozitov lahko razdelimo v nizko, srednje in visoko tekoče. Vsaka tekočnost je primerna za različno klinično uporabo.
Na primer, visoko tekoči kompozit je zaželen kot sredstvo za zalivanje fisur ali kot podloga, veže
se na stene kavitet ali v področje
fisur. Medtem ko so manj tekoči
primerni za uporabo v majhnih
kavitetah ali pri popravilu defektov, kjer je prekomerno polzenje
materiala nezaželeno. Trenutno
ima večina tekočih kompozitov
malo učinka na inhibicijo bakterij, posebno proti S. mutans, ki je
glavni infektivni vzrok za karies. Čeprav imajo nekateri tekoči
kompoziti antibakterijsko aktivnost, je navadno omenjeni učinek
kratkotrajen; učinkuje samo nekaj
dni. Nadaljnji razvoj kompozitov
naj bo usmerjen v vgraditev tako
antibakterijskih in bioaktivnih
substanc v sestavo kompozitov za
izboljšanje terapevtske vrednosti.
Za zaključek, tekoči kompoziti
so uporabni v področjih z zmanjšanim okluzalnimi silami in so
kontraindicirani za uporabo t.i.
bulk-dograditev v področjih z veliko okluzalnimi silami. Njihova
prednost je enostavna uporaba in
fleksibilna adaptacija, posebno v
področjih z omejenim dostopom.
Klinična uporaba vključuje zalivanje fisur, plombe manjših kavitet, podloge, za popravilo vrzeli,
za zapolnitev podvisnih mest pri
indirektnih sidrih (inlej in onlej).
al kot kombinacija kompozita na
osnovi smole in samojedkajočega
adhezivnega sredstva za vezavo
na dentin na osnovi 7. generacije
adhezivov (OptiBond All-in-One
(Kerr)). Vertise Flow je svetlobno
polimerizirajoč kompozit s podobnimi lastnostmi kot običajni
tekoči kompoziti, vendar z dodatkom, ki odpravi fazo jedkanja in
vezave pred nanosom kompozitne plombe (slika 5).
Kot je omenjeno zgoraj, so najsodobnejši adhezivi za vezavo
na dentin so samojedkajoči, ki
odpravijo začetno fazo jedkanja
in spiranja, vendar tvorijo moč
vezave na dentin, ki je primerljiva z vezavo na sklenino. Vrhunec
tehnologije kompozitov je razvoj
nano- in nanohibridnih kompozitov. Izboljšanje sredstev za vezavo na dentin in kompozitov je
razvilo nov material za plombiranje: kompobond.
Kompobondi imajo prednosti samojedkajočih adhezivnih sistemov in nano-kompozitov. Odpravljena je začetna faza jedkanja, ki
je potrebna za vezavo na zobna
tkiva in so jih poimenovali samovezajoči kompoziti. Potrebno je
obdobje, v katerem bodo kompoziti podobni amalgamu in se bodo
lahko nanašali v enem koraku,
tako da ne bo prihajalo do napak,
da se bo pospešila tehnika izdelave in izboljšala predvidljivost in
dolgotrajnost plombe.
Prvi kompobond, Vertise Flow
(KERR) je bil predstavljen 2009
kot samovezajoči tekoči materi-
Vertise Flow vključuje lastnosti
adhezivnega sistema OptiBond,
ki je prvo sredstvo za vezavo s
polnili, uveden leta 1992 (slika
6). Je adheziv s polnili z namenom, da deluje kot vpijajoča plast
pod kompozitnimi plombami.
Mehanizem vezave OptiBonda na
dentin je kemična adhezija preko
fosfatne skupine GPDM monomere (glicerolfosfatdimetakrilat),
ki se poveže s kalcijevimi ioni v
zobu in mikromehanične adhezija s tvorbo hibridne plastjo, ki je
sestavljena z impregnacijo smole,
kolagenskih vlaken in razmazovine v dentinu. Začetni posnetki
SEM in TEM z Univerze Leuven,
Belgija prikazujejo tesno adaptacijo Vertise Flow na dentin in
sklenino. Dodatno testi mikroprepuščanja kažejo, da je robna neokrnjenost materiala Vertise Flow
primerljiva z običajnimi tekočimi
kompoziti pri uporabi samojedkajočega adhezivnega sistema.
Strižna moč vezave med Vertise
Flow in dentinom je približno 25
MPa v primerjavi z vezavo na zabrušeno prizemsko sklenino. Vendar je strižna moč vezave nižja pri
vezavi na nezabrušeno oz. neprizemsko sklenino in je podobna
kot pri uporabi samojedkajočih
adhezivnih sistemov. Iz tega izhaja, da je potrebno zabrusiti ali
jedkati neprizemsko sklenino za
zagotovitev dolgotrajne zatesnitve robov (slika 7). Nasprotno
pa predhodno jedkanje dentina
pri uporabi Vertise Flow zmanjša
moč vezave na dentin in je torej
kontraindikacija. Slabost predhodnega jedkanja dentina je tudi odprtje dentinskih tubulov, ki morda
ne bodo zatesnjeni do enake globine po kasnejši uporabi Vertise
Flow in lahko prispeva k pooperativni preobčutljivosti.
Kemična sestava Vertise Flow
vključuje 4 tipe polnil, skupno
70%. Vključitev nanoiterbijevega
fluorida prispeva k odlični radiopačnosti in sproščanju fluoridov
(bioaktivnost materiala) Prepolimerizirana polnila zmanjšajo
mikroprepuščanje in nano-polnila omogočajo boljše poliranje in
tiksotropične lastnosti. Vrednost
upogibne trdnosti je 120 MPa za
t.i. bulk frakturo in modul elastičnosti je nizek približno 7 GPa za
šok vpijajočo kapaciteto (slika 8).
Ker Vertise Flow deluje kot dentiski adheziv in kompozitni material, je potreben daljši čas strjevanja, da sta obe komponenti
popolnoma polimerizirani. Dodatno svetlobna polimerizacija zaustavi proces jedkanja s povečanjem pH približno iz 2 na 7, tako
da nadaljnje jedkanje ne škoduje
vezavi materiala z dentinom.
Nadaljnja prednost Vertise Flow
je vključitev kisle fosfatne monomere, ki zagotovi kemično
adhezijo na različne površine;
vključno na indirektna protetična
sidra, neplemenite zlitine, zlato,
alumina, cirkonij in silicijevo keramiko, npr. feldspatsko keramiko, litijdisilicijevo keramiko na
druge tlačne keramične sisteme.
Ta adhezivna lastnost je izjemno
uporabna pri popravilu poškodovanega porcelana, npr. pri polnokeramičnih prevlekah, inlejih, onlejih ali pri zlepljenju odlomljenih
porcelanskih delčkov (slika 9).
Lastnosti rokovanja materiala
Vertise Flow so primerne za številne indikacije. Njegova viskoznost je srednja, ne pregosta in ne
pretekoča ter tako zadovolji širok
spekter uporabe. Primeren je kot
podloga, za zalivanje fisur, za
plombe majhnih kavitet. Vertise
Flow je na voljo v mnogih odtenkih za najbolj zahtevne estetske
zahteve, v obsegu od XL za beljene zobe do translucentnega odtenka za zalivanje fisur, ki omogoča razpoznavo nastanka kariesa
pod zalitjem (slika 10).
Podobno kot GIC in njihove različice, tudi kompobondi nudijo
adhezijo na trda zobna tkiva. Čeprav imata oba materiala podobne indikacije, se njune lastnosti in
značilnosti rokovanja precej razlikujejo. GIC se veže na dentin,
ima nizko mehanično moč, povprečno estetiko in nizko obrabo.
Dodatno na mehanizem strjevanja
vpliva vlažnost dentina in poteka
v dveh kliničnih fazah. Na drugi
strani nudijo kompobondi vezavo na dentin in sklenino, visoko
mehanično moč, nizko obrabo,
boljšo estetiko, kliničen postopek
v enem koraku in sproščanje fluoridov, a ne sposobnost ponovnega
vnosa fluoridov v material.
28
29
30
31
32
Začetna plast Vertise Flow je svetlobno
polimerizirana pred dodatno plastjo
kompozita.
Dokončane plombe so spolirane do visokega sijaja, brezhibna integracija s sklenino.
Preverjanje okluzalnih stikov pred posegom.
Po izolaciji z gumijasto opno smo z gumico
očistili zob.
Spreparirana kaviteta z zabrušenimi skleninskimi robovi.
33
34
35
36
37
Slika po zaključku, plomba narejena z
Vertise Flow A3.
Slika pred posegom prikazuje slabo amalgamsko plombo na dveh sp. kočnikih. Pred
namestitvijo gumijaste opne preverimo
okluzalne stike.
Amalgamska plomba je odstranjena.
Po odstranitvi mehkega dentina zabrusimo
skleninske robove pod kotom 90° in jedkamo s fosforno kislino za 15 sekund.
Na drugem sp. kočniku je dobro vidna
pojedkana sklenina.
Evolucija novega
materiala na osnovi
smole: Kompobond
Značilnosti in lastnosti
Vertise Flow
27b
Klinična uporaba Vertise
Flow
Klinična uporaba Vertise Flow ni
enaka običajnim tekočim kompozitom, ampak z dodatnimi prednostmi odprave faze jedkanja.
Spodaj so opisani nekateri predlagani načini uporabe:
Zalitje fisur
Eden izmed osnovnih temeljev
preventivnega zobozdravstva je
zalitje fisur stalnih ličnikov in
kočnikov, in sicer kmalu po njihovi erupciji v ustno votlino. Običajno je bilo potrebno jedkanje
[21] =>
PLOMBE
21
38
39
40a
Na tretjem sp. kočniku je dobro vidna
pojedkana sklenina.
Vertise Flow je nanesen v kaviteto.
S čopičem smo porazdelili Vertise Flow na stene in dno kavitete (a) v debelini do 0,5mm (b).
Začetna plast Vertis Flow je svetlobno
polimerizirana.
sklenine, vezava je bila mikromehanska in glede na prehrano so zalitja potrebovala popravila ali zamenjavo. Z Vertise Flow namesto
običajnih sredstev za zalitje poleg
mikromehanske retencije nudi
tudi kemično adhezijo na sklenino
preko samojedkajočega adhezivnega sistema, ki poveže kalcijeve
ione iz hidroksiapatita.
Naslednji klinični primer prikazuje zalitje fisur prvega stalnega
kočnika pri 14 -letnem pacientu.
Idealno je izolirati zob z gumijasto opno za nadzor vlage in za
čisto delovno področje (slika 11).
Na začetku je bil zob speskan z
aluminijevoksidnim prahom, da
se očisti površina zoba, za odstranitev plaka in biofilma, začetnega
superficialnega kariesa in odstranitev starega zalitja (slika 12). Čiščenje smo dokončali z gumico,
da smo odstranili ostanke aluminijeoksidnega prahu (sliki 13 in
14). Po izpiranju z vodnim sprejem (slika 15) smo nanesli 37%
fosforno kislino po površini jamic
in fisur (slika 16a) in na sosednjo
nezabrušeno aprizemsko sklenino
(slika 16b) Po izpiranju fosforne
kisline in osušitvi, je bil viden
klasičen videz kredaste sklenine
(slika 17).
Vertise Flow naj bo shranjen v
hladilniku za dolgotrajno uporabo in optimalne lastnosti, a ga je
priporočljivo pred uporabo segreti
na sobno temperaturo. Translucentni odtenek Vertise Flow je bil
izdatno nanesen na površino in
porazdeljen po jamicah in fisurah
(sliki 18a in b) v tanki plasti manj
kot 0.5 mm (sliki 19a in b). Material je bil svetlobno polimeriziran
za 20 sek, z močjo 800 MW/cm2
(slika 20). Okluzijo smo preverili in prilagodili z artikulacijskim
papirjem ter spolirali z Opti1Step
Polisher (KerrHawe SA, slika 22
in 23).
Plombe majhnih kavitet
sklenine zaradi erozije, abrazije,
abfrakcije ali kariesa. Dentinska reakcija je nepredvidljiva in
pogosto vodi do tvorbe hipermineraliziranega skleroziranega
dentina, ki je odporen in manj
dovzeten za adhezijo. Tako so v
prisotnosti skleroziranega dentina vsi adhezivni sistemi manj
učinkoviti in skleroziran dentin
predstavlja izziv za vezavo. Iz
napisanega razloga se Vertise
Flow ne priporoča za uporabo v
prisotnosti hipermineraliziranega
skleroziranega dentina.
V odsotnosti skleroziranega dentina je adhezija z adhezivnimi
sistemi visoka (28 MPa) v primerjavi s kompomeri (15MPa) ali
GIC(2,5MPa). Za majhne bukalne kavitete z robovi v sklenini je
Vertis Flow idealni material izbora, kot je prikazano v naslednjem
primeru. Artikulacija pred posegom je pokazala, da je bukalna
lezija brez okluzalne obremenitve
(slika 30). Po izolaciji z gumijasto opno je bil zob očiščen z gumico (slika 31) in kaviteta je bila
spreparirana z zabrušenimi skleninskimi robovi (slika 32). Slika
33 prikazuje končni videz plombe, narejene z Vertise Flow A3 in
spolirana s Opti1Step Polisher.
V. razred ima različne variacije. Razgaljen dentin v kaviteti V
razreda je lahko rezultat izgube
Razlog za uporabo različnih kompozitov za različne sloje plombe
je, da naj bi material imel podobne lastnosti naravnemu dentinu
in sklenini, ki ju nadomešča. V
globokih kavitetah naj bi imela
začetna plast kompozita lastnosti
enake dentinu.
Skrček pri polimerizaciji kompozitov na osnovi akrilatne smole je
neposredno povezan z volumnom
polnil, ki tudi vpliva na mehanske lastnosti, kot je odpornost
na obrabo in modul elastičnosti.
Višji odstotek polnil je povezan z
manjšim skrčkom polimerizacije,
kar vpliva na robno zatesnitev.
Tekoči kompoziti imajo približno 25% manj polnil kot preostali
kompoziti, kar pomeni, da imajo
povečan volumski skrček. Ker
imajo tekoči kompoziti približno
50% manjši modul elastičnosti
kot ne-tekoči kompoziti, lahko
absorbirajo več napetosti in teoretično vzdržujejo odlično robno
neokrnjenost.
Modul elastičnosti tekočih kompozitov variira od 1,4GPa (manjši vol. delež polnil) do 12,5 GPa
(višji vol. delež polnil). Na dokončno vrednost modula elastičnosti materiala vpliva tudi vrsta
in količina smole, fotoiniciator
in pospeševalci. Na splošno drži,
da tekoči kompoziti z nižjim modulom elastičnosti lahko delujejo
kot šok absorbenti, naneseni kot
podloga pod kompoziti. Sedanje
študije se niso jasno opredelile
glede tega, zato so nadaljnje raziskave potrebne za razjasnitev te
dileme.
V naslednjem primeru je globoka kaviteta I. razreda v dveh
spodnjih kočnikih dograjena z
Vertise Flow kot začetno plastjo,
ki deluje kot šok absorbent pred
dokončno izdelave plombe z običajnim kompozitom. Primer prikazuje drugi in tretji spodnji kočnik s pomanjkljivo amalgamsko
plombo, ki jo je potrebno zamenjati. Na zobeh so znaki bruksizma in okluzalne travme. Vidna je
izguba sklenine na okluzalni površini. Slika 34 prikazuje preverjanje začetnih okluzalnih stikov
pred postavitvijo gumijaste opne
in pred odstranitvijo amalgamske
plombe. Slika 35 prikazuje obsežen kariozen proces. Kočniki so
izpostavljeni velikim okluzalnim
silam, zato ni priporočljivo zabrušenje skleninskega robu, ker bi
tanka plast kompozita na periferiji popustila med žvečenjem. Da
zagotovimo učinkovito vezavo na
aprizemsko sklenino, je preudar-
no jedkati sklenino in vzdrževati
kot preparacije 90° med kaviteto
in zobom (slika 36).
Po temeljitem izpiranju in osušitvi je bila pojedkana sklenina
obeh kavitet jasno vidna (sliki 37
in 38). Vertise flow smo nanesli v
kaviteto, rahlo pritisnili, da smo
se prepričali, da se je razširil po
celotni kaviteti in da plast ni debelejša od 0,5 mm (sliki 39-40).
Plast smo svetlobno polimerizirali za 20 sekund in je delovala kot
podloga, ki absorbira napetosti
polimerizacije naslednjih plasti
kompozitov (slika 41). Slkedil je
nanos Herculite XRV Ultra (Kerr)
za nadomestitev dentina in za
oblikovanje bukalnih in lingvalnih vrškov posamično brez stika
nasprotnih strani (slika 42).
Zabarvanje fisur pri izdelavi
plombe je sporno vprašanje, nekateri pacienti nimajo opredeljenega mnenja o tem, drugi zavračajo
zabarvane fisure na kompozitni
plombi. Pri brezskrbnih pacientih
so zabarvane fisure del realnega
videza kompozitne plombe. Tehnika vključuje uporabo različnih
barvil, npr. Kolor +Plus (Kerr),
katerega se povleče preko nestrjenega kompozita z uporabo endodontskega ročnega instrumenta
(igla ali pila, sliki 43 in 44). Ko
smo dobili ustrezen vzorec fisurnega sistema, smo svetlobno
polimerizirali (sliki 45 in 46). Po
odstranitvi gumijaste opne smo z
artikulacijskim papirjem preverili
okluzalne stike (slika 47), naredili smo potrebne prilagoditve za
dosego želene okluzije. Na koncu
smo plombo z Opti1Step Polisher
spolirali do visokega sijaja in leska. Videz po posegu prikazuje
kompozitno plombo, ki posnema
naravne vrške in fisurni sistem z
neopaznim prehodom med kompozitno plombo in sklenino (slika
48).
42
43
44
45
46
Kompozit Herculite XRV Ultra smo uporabili v plasteh za nadomestitev dentina in
oblikovali bukalne in lingvalne vrške.
Endodontska pila z rjavim barvilom
Kolor+Plus je povlečena po nestrjenem
kompozitu za oblikovanje in zabarvanje
fisurnega sistema na drugem sp. kočniku.
Endodontska pila z rjavim barvilom
Kolor+Plus je povlečena po nestrjenem
kompozitu za oblikovanje in zabarvanje
fisurnega sistema na tretjem sp. kočniku.
Po oblikovanju fisurnega sistema je bil
kompozit svetlobno polimeriziran na drugem sp. kočniku.
Po oblikovanju fisurnega sistema je bil
kompozit svetlobno polimeriziran na
tretjem sp. kočniku.
47
48
49
50
51
Po odstranitvi gumijaste opne smo preverili
okluzijske stike z artikulacijskim papirjem.
Poliranje plombe do visokega sijaja z Opti1Step Polisher, neopazen je prehod med
plombo in zobom.
Po odstranitvi amalgamske plombe je viden
kariozen proces v zg. kočniku.
Jasno vidna podvisna mesta po odstranitvi
karioznega dentina.
Za zapolnitev podvisnih mest smo uporabili
Vertise Flow, ki deluje kot absorbent napetosti polimerizacije.
Majhne kavitete v področju z
majhnimi okluzalnimi silami so
idealne za minimalno invazivno
mikro-stomatologijo.
Začetne
kariozne lezije se lahko opazujejo pri pacientu z nizkim tveganju
za karies, pri pacientu z visokim
tveganjem za karies pa zahtevajo
odstranitev lezije. V tem primeru
pri 13-letni pacientki, ki neredno
obiskuje zobozdravnika in je relativno indiferentna na zdravljenje, smo začetno kariozno lezijo
odstranili.
Predoperativni status pokaže
okluzalni karies na drugem ličniku in prvem kočniku zgoraj ter
pomanjkljivo kompozitno plombo okluzalno na kočniku. (slika
24). Preparacijo in odstranitev
kariesa smo naredili z diamantnim svedrom, posebno oblikovanim za minimalno odstranitev
zobnih tkiv. (slika 25). Trenutne
raziskave kažejo, da ni potrebna
popolna odstranitev kariesa. Pomembno je, da so robovi preparacije oblikovani tako, da se doseže hermetična zatesnitev. Da se
izboljša moč vezave na aprizemsko sklenino, je potrebno robove
predhodno zabrusiti ali jedkati
(slika 26). Začetna plast Vertise
Flow naj ne bo debelejša od 0,5
mm in z rahlim pritiskom naj bo
potisnjena na stene in dno kavitete (sliki 27a in b). Sledi svetlobna
polimerizacija začetne plasti pred
nanosom ostalih plasti (slika 28).
Na koncu je bila plomba spolirana z Opti1Step Polisher in z OptiShine gumico (KerrHawe SA) za
visok sijaj in lesk (slika 29).
Plombe V. razreda
in manjše
bukalne kavitete
Podloge
40b
41
nadaljevanje na strani 24
[22] =>
22
IZOBRAŽEVANJE
Različni vidiki kakovosti
v zobozdravstvu
Kongresni center Habakuk, 5. - 6. 10. 2012
Dobrodošli na IDS 2013 v Kölnu – Nemčija (12.-16.3.2013).
Se vidimo v hali 10.2, številka razstavnega
prostora P060 – INTERDENT d.o.o.
Želite prefinjenost?
Izberite INTERFINE K+B SPEED!
Z novo premium linijo vam INTERFINE K+B Speed omogoča izjemno gladke
ter natančne odlitke, ki bodo vašemu laboratoriju v ponos.
Odlična izbira!
Hala 10.2
prostor P060
E
INT
E
RFIN
ure
k
n
Ko
ed
pe
BS
K+
nč
de
ni iz
Strokovno srečanje stomatologov, zobotehnikov in stomatoloških sester se je pod naslovom
Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu odvijalo v kongresnem centru hotela Habakuk v
Mariboru od 5. do 6. oktobra
2012. Srečanje je bilo organizirano in izvedeno v sodelovanju
podjetja Interdent d.o.o. in Stomatološke sekcije SZD Slovenije. Pod Pohorjem smo gostili
skoraj 400 obiskovalcev iz vse
Slovenije in več kot 15 predavateljev in demonstratorjev iz
različnih držav Evrope in Balkana.
Strokovni seminar je bil zasnovan
tako, da je vsakemu obiskovalcu
ponujal obilico kakovostnih izobraževanj, stomatologom pa
tudi praktični delavnici na temo
ojačanih kompozitnih vlaken ter
protetičnih postopkov v implantologiji.
Velika dentalna razstava, predstavilo se je več kot 20 podjetij, je
zadovoljila še tako zahteven okus
in seveda interes vsakega obiskovalca. Razstavljeni so bili tako že
uveljavljeni proizvodi, kot tudi
novosti iz najrazličnejših področij dentalne industrije, popestreni
z izjemno ugodnimi prodajnimi
ponudbami, ki smo jih pripravili izključno za vse obiskovalce
strokovnega srečanja. Za večjo
interaktivnost razstave je bilo
poskrbljeno z različnimi pestrimi
demonstracijami in praktičnimi
predstavitvami na posameznih
razstavnih prostorih. Zobotehniki
so si lahko ogledali demonstracijo stiskane keramike Vita PM9,
kovinske keramike VMK Master,
novega kompozitnega materiala VM LC ter individualizacijo
Physiodens zob s pomočjo le-tega. Na razstavnem prostoru Interdent smo zanje pripravili demonstracijo vakuumskega ulivalnika
Vacuumcast90. Poleg naštetega
so se različne predstavitve in demonstracije odvijale tudi na razstavnih prostorih podjetij Sirona,
Schick in C.Hafner.
Strokovni seminar smo popestrili
z nagradno igro za zobotehnike,
lek
Interdent d.o.o. praznuje 35 let!
Interdent d.o.o. je družinsko podjetje locirano v Sloveniji (Evropa), ki proizvaja paleto proizvodov za zobotehnične
laboratorije. Za več informacij obiščite našo internetno stran www.interdent.cc.
• mavci
• voski
• vložne mase
• zlitine
• akrilati
• oprema
Če želite določiti termin sestanka ali potrebujete dodatne informacije, nas prosimo kontaktirajte.
Veselimo se srečanja z vami na IDS-u.
Vaš Interdent team.
Interdent d.o.o. · Opekarniška cesta 26 · 3000 Celje · Slovenia · Phone: +386 3 425 62 00 · E-mail: info@interdent.cc
Let’s bite together!
Ga. direktorica podjetja Interdent d.o.o.,
Špela Zagožen Krsnik, predaja 2. nagrado
za zobotehnike: tečaj kombinirana dela.
[23] =>
IZOBRAŽEVANJE
stomatologe in stomatološke sestre, 9 izmed njih je strokovni seminar zapustilo z bogato nagrado,
ki jo bodo lahko s pridom uporabljali pri svojem nadaljnjem delu.
Skupni večerni program nam je
poleg odlične kulinarike in prijetnega pogovora z nastopom popestrila tudi pevka Neisha.
Odličnost strokovnega srečanja
pa potrjujejo tudi izjave zadovoljnih udeležencev, ki smo jih ujeli
tik pred koncem druženja in jim
zastavili nekaj vprašanj.
Kako ste bili zadovoljni s
strokovnim delom seminarja? Ali so vam predavanja
prinesla kaj novega znanja?
Jaka Čekada, zobotehnik:
Super, zelo poučno in zanimivo.
Všeč mi je bilo, ker so predavanja
zajela zelo velik del našega dela.
Darko Bojadžiski, dr. den. med.:
Seminar je bil odličen, dobro organiziran, tudi iz predavanj sem
izvedel veliko novega, predstavljene so bile tudi razne novosti.
Anja Jošt, asistentka:
Predavanja so bila super, osvežila
sem svoje znanje s področja sterilizacije in dezinfekcije, izvedela
sem tudi veliko novega. Pozitivno
se mi zdi, da človek na takšnih
dogodkih obnovi svoje znanje in
izmenja mnenja.
Kako se bili zadovoljni z
dentalno razstavo? Ste kaj
pogrešali, bi kaj spremenili?
Jaka Čekada, zobotehnik:
Všeč mi je bila razstava, večino
razstavljenega tudi sam uporabljam, izvedel sem nekaj novih
stvari predvsem o materialu. Mogoče bi lahko bilo razstavljeno
več tega materiala.
Darko Bojadžiski, dr. den. med.:
Tudi razstava je bila odlična in
obenem poučna, dobil sem vse
odgovore na svoja vprašanja, vezana na moje vsakodnevno delo.
Anja Jošt, asistentka:
Razstava se mi je zdela zelo v
redu, sicer sem jo bolj na hitro
pogledala, ker se mi je mudilo
na predavanja… Opazila pa sem
razne novitete, dosti je bilo tudi
Interdentovih proizvodov, najbolj
so mi bili všeč proizvodi podjetja
Becht.
Več utrinkov iz strokovnega
srečanja si lahko ogledate
na naši spletni strani:
www.interdent.cc,
v foto galeriji.
23
[24] =>
24
PLOMBE
nadaljevanje iz 21. strani
52
53
54
55
56
Začetna slika prikazuje fraktura distalno na
polnokeramični prevleki levi zg. 1.
Analiza in izbira barve. Izbrali smo Vertise
Flow A2 in translucentni odtenek za popravo poškodovane keramike.
Z gumico smo očistili površini in odstranili
plak.
Površino keramike smo mehanično z
diamantnim svedrom naredili hrapavo in
očistili s fosforno kilslino.
Pripravljena keramika na popravilo.
57
58
59
60
61
Vertise Flow A2 je nanesen na mesto
poškodbe.
S čopičem smo porazdelili Vertise Flow po
celotni površini poškodbe.
S translucentnim odtenkom Vertise Flow
smo dogradili incizalni rob prevleke.
Slika s palatinalne strani prikazuje prekomeren nanos materiala pred poliranjem.
Poliranje z različnimi diski (Optidisk) za
visok sijaj in lesk.
Zapolnitev podvisnih mest
je bil pod obsežno amalgamsko
plombo prisoten karies. Po izolaciji zoba z gumijasto opno smo
odstranili amalgamsko plombo ter
obsežen kariozen dentin pod njo
(slika 49). Pri tem so nastala očitna podvisna mesta (slika 50). Trd
kariozen dentin ni bil odstranjen
zaradi bližine pulpe in posledično
možnosti razkritja pulpe. V tem
primeru ima Vertise Flow dvojni učinek; prvo zapolni podvisna
mesta in drugič deluje kot podloga, ki absorbira napetosti za kasnejši keramični inlej (slika 51).
Popravilo plomb
in protetičnih sider
poškodbe keramičnih prevlek in
inlejev, saj so indirektna polnokeramična sidra vedno pogostejša, s
tem pa narašča število poškodb,
ponovna izdelava pa ni poceni.
Običajno popravilo omenjenih
poškodb poteka v več korakih,
najprej jedkanje s fluorovodikovo
kislino, sledi silanizacija in popravilo z običajnimi kompoziti, s
tekočimi ali ceramom.
Kot je že prej omenjeno, ima Vertise Flow vgrajeno kislinsko fosfatno monomero, ki se kemično
veže na številne keramične podlage, kot na primer na silicijevdioksid, alumino in cirkonij. Tako
je po obdelavi mesta poškodbe z
diamantnim svedrom, da nastane
hrapava površina, potreben en
samcat korak z Vertise Flow, saj
kombinira tako kemično vezavo
in kompozitno dograditev za popravilo poškodbe.
Naslednji primer prikazuje popravilo poškodbe keramične
prevleke (feldspatska keramika
na alumina jedro). Na zgornjem
sredinskem sekalcu na polnokeramični prevleki distalno je vidna
poka prevleke (slika 52). Izbira
barve je bila narejena s pomočjo
VITA barvnim ključem. Izbrali
smo Vertise Flow A2 za jedro in
translucentni odtenek za incizalni
rob (slika 53).
Najprej smo prevleko očistili z
gumico, da smo odstranili plak
(slika 54). Za povečanje področja vezave smo naredili površino
poškodovane prevleke hrapavo,
kar lahko dosežemo mehanično ali kemično. Izbor tehnike je
empiričen in temelji na izkušnjah
terapevta. Mehanično površino naredimo hrapavo z vrtečim
inštrumentom, sledi jedkanje s
fosforno kislino (slika 55), ki ne
pojedka porcelana, a odstrani debris. (slika 56). Kemična metoda
je jedkanje porcelana s fluorovodikovo kislino za tri minute. Pomembno je vedeti, da je možno
jedkanje s fluorovodikovo kislino
samo silicijevdioksidne keramike, če poškodba sega v globino
do cirkonija ali alumine, bo vseeno potrebna mehanična obdelava
površine z diamantnim svedrom.
Naslednji korak je nanos fluorovodikove kisline in silana za tvorbo silicij-silan vezi. To je nepotrebno pri uporabi Vertise Flow-a,
saj ima v svoji sestavi kislo fosfatno monomero, ki se kemično
veže na silicijevdioksid, kot tudi
na alumino in cirkonij. Vertise
Flow A2 je bil nanesen neposredno na jedkano površino (slika
57), da se zagotovi dober stik s
keramiko (slika 58) in rahlo v višku za kompenzacijo s poliranjem
(slika 60). Sledilo je poliranje s
finimi diski (Optidisk, Kerr, slika
61) za površinsko hrapavost (Ra)
približno 0,2µm, kar je enako ali
manj kot je prag za bakterijsko in
plak adhezijo (Ra=0,2µm). Slika
62 prikazuje popravilo poškodbe,
ki je neopazno in se zliva s keramiko.
Zelo uporabna indikacija za tekoče kompozite je tudi zapolnitev
podvisnih mest pred odtiskovanjem za indirektna protetična sidra. Podvisna mesta pogostokrat
ovirajo mnoge klinične in laboratorijske postopke (npr. odtiskovanje). Neželene ostre linije ali kote
se enostavno zapolni z dobro prilagodljivim tekočim kompozitom
za intra- in ekstrakoronarne preparacije zob.
V naslednjem kliničnem primeru
Kot zadnje se Vertise Flow lahko uporablja za manjša popravila začasnih prevlek, za zapolnitev zračnih mehurčkov ali
vrzeli ali popravilo manjših poškodb plomb ali protetičnih sider.
Postopek popravila je enostaven
in predvidljiv in poteka v enem
koraku zaradi dodanega samojedkajočega adhezivnega sistema
v samem Vertise Flow materialu.
Popravimo lahko tudi zapletene
World Gold Council je družbo Moro prvo v
Sloveniji uvrstil na seznam zaupanja vrednih
trgovcev na mednarodnem trgu.
Vzemite si čas in nas pokličite!
Moro & Kunst d. o. o., Trgovanje z naložbenim zlatom
Dunajska 156, 1000 Ljubljana, moro@moro.si, www.moro.si
Vaša osebna svetovalka je dr. Valerija Babij, dosegljiva na številki 01 530 44 08.
62
Slika po popravilu prikazuje nevidno
popravo z gladko površino ter visokim
sijajem in leskom ter brezhibnim ujemanjem
s keramiko.
Podobno popravilu keramike je
popravilo zabarvanih ali poškodovanih kompozitov (za direktne
in in indirektne restavracije). Postopek je minimalno invaziven,
cenovno sprejemljiv, hiter in v
enem samem terminu.
Zaključek
Članek je prikazal evolucijo novih materialov; kompobondov.
Diskusija se je osredotočila na
razloge za razvoj kompobondov
z navedbo tehnoloških prednosti tako adhezivnih sistemov kot
kompozitov. Dodatno je opisan
produkt Vertise Flow kot prva
generacija tekočih kompobondov
s klinično uporabo, podobno obstoječim tekočim kompozitom,
ter nekatere nove indikacije za
uporabo; na primer neposredno
popravilo poškodb keramike.
Prednosti kombinacije samojedkajočega adhezivnega sistema s
kompoziti odpravi večstopenjsko
tehniko. Postopek postane enostaven in bolj predvidljiv.
Kot je v navadi pri novih materialih, bodo raziskave in klinični
poskusi pokazali učinkovitost
kompobondov. Če bo uspešnost
znanstveno potrjena, bo to utrlo
pot kompobondov (netekočim) za
enostavnejšo izdelavo kompozitne plombe.
Avtor:
Dr. Irfan Ahmad,
Velika Britanija
)
[page_count] => 24
[pdf_ping_data] => Array
(
[page_count] => 24
[format] => PDF
[width] => 842
[height] => 1191
[colorspace] => COLORSPACE_UNDEFINED
)
[linked_companies] => Array
(
[ids] => Array
(
)
)
[cover_url] =>
[cover_three] =>
[cover] =>
[toc] => Array
(
[0] => Array
(
[title] => Sejmi - tečaji - kongresi
[page] => 01
)
[1] => Array
(
[title] => Na prvi pogled
[page] => 03
)
[2] => Array
(
[title] => Competence in Esthetics
[page] => 04
)
[3] => Array
(
[title] => Intencijska replantacija: Možnost uspešnega zdravljenja pri specifičnih endodontskih stanjih
[page] => 06
)
[4] => Array
(
[title] => IZOBRAŽEVANJE
[page] => 09
)
[5] => Array
(
[title] => Vsakdanja ali visokoestetska restavracija ali morda luska?
[page] => 10
)
[6] => Array
(
[title] => Učinkovitost in estetika
[page] => 12
)
[7] => Array
(
[title] => Medzobne ščetke – tabu ali vsakodnevnica?
[page] => 14
)
[8] => Array
(
[title] => Seminarji iTOP – spreminjamo paradigmo zobne preventive
[page] => 16
)
[9] => Array
(
[title] => Kompobond: Evolucija novega materiala za plombiranje
[page] => 17
)
[10] => Array
(
[title] => Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu
[page] => 22
)
)
[toc_html] =>
[toc_titles] => Sejmi - tečaji - kongresi
/ Na prvi pogled
/ Competence in Esthetics
/ Intencijska replantacija: Možnost uspešnega zdravljenja pri specifičnih endodontskih stanjih
/ IZOBRAŽEVANJE
/ Vsakdanja ali visokoestetska restavracija ali morda luska?
/ Učinkovitost in estetika
/ Medzobne ščetke – tabu ali vsakodnevnica?
/ Seminarji iTOP – spreminjamo paradigmo zobne preventive
/ Kompobond: Evolucija novega materiala za plombiranje
/ Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu
[cached] => true
)