DT Slovenia No. 4, 2017
Cover
/ Univerzalna rešitev za posteriorne restavracije?
/ Več kot le akrilatne fasete
/ Pomen čiščenja medzobnih prostorov
/ Oskrba s kompleksnimi, neposrednimi kompozitnimi obnovami z materialom ORMOCER na območju stranskih zob
/ Sodobna diagnostika parodontalne bolezni
/ Sterilizacija v sodobnem zobozdravstvu: naredite prav
/ Boljša gingivalna estetika za naravni videz totalnih protez
/ Takojšnja obremenitev zobnih vsadkov z dinamično navigacijo pri kirurškem postopku
/ Uporaba operativnega mikroskopa in ultrazvoka za preparacijo koreninskih kanalov
/ Minimalno invazivna protetična oskrba z različnimi keramičnimi materiali
/ Povezava med oralnimi bakterijami, možganskimi mikrokrvavitvami in kapjo
/ Toga ali elastična vez v kombiniranem delu
/ 2. in 3. ESCD Study Club Slovenia
Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73074
[post_author] => 0
[post_date] => 2017-11-29 10:25:19
[post_date_gmt] => 2017-11-29 10:25:19
[post_content] =>
[post_title] => DT Slovenia No. 4, 2017
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => dt-slovenia-no-4-2017
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:54
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:54
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/epaper/dtslo0417/
[menu_order] => 0
[post_type] => epaper
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73074
[id_hash] => c432bca67255ff1b0a40b7c5e6140e6b3486075573f24c03cb33821f5d4dd10e
[post_type] => epaper
[post_date] => 2017-11-29 10:25:19
[fields] => Array
(
[pdf] => Array
(
[ID] => 73075
[id] => 73075
[title] => DTSLO0417.pdf
[filename] => DTSLO0417.pdf
[filesize] => 0
[url] => https://e.dental-tribune.com/wp-content/uploads/DTSLO0417.pdf
[link] => https://e.dental-tribune.com/epaper/dt-slovenia-no-4-2017/dtslo0417-pdf-2/
[alt] =>
[author] => 0
[description] =>
[caption] =>
[name] => dtslo0417-pdf-2
[status] => inherit
[uploaded_to] => 73074
[date] => 2024-10-23 11:01:48
[modified] => 2024-10-23 11:01:48
[menu_order] => 0
[mime_type] => application/pdf
[type] => application
[subtype] => pdf
[icon] => https://e.dental-tribune.com/wp-includes/images/media/document.png
)
[cf_issue_name] => DTSLO0417
[cf_edition_number] => 0417
[contents] => Array
(
[0] => Array
(
[from] => 1
[to] => 1
[title] => Cover
[description] => Cover
)
[1] => Array
(
[from] => 2
[to] => 3
[title] => Univerzalna rešitev za posteriorne restavracije?
[description] => Univerzalna rešitev za posteriorne restavracije?
)
[2] => Array
(
[from] => 4
[to] => 4
[title] => Več kot le akrilatne fasete
[description] => Več kot le akrilatne fasete
)
[3] => Array
(
[from] => 6
[to] => 6
[title] => Pomen čiščenja medzobnih prostorov
[description] => Pomen čiščenja medzobnih prostorov
)
[4] => Array
(
[from] => 8
[to] => 9
[title] => Oskrba s kompleksnimi, neposrednimi kompozitnimi obnovami z materialom ORMOCER na območju stranskih zob
[description] => Oskrba s kompleksnimi, neposrednimi kompozitnimi obnovami z materialom ORMOCER na območju stranskih zob
)
[5] => Array
(
[from] => 10
[to] => 10
[title] => Sodobna diagnostika parodontalne bolezni
[description] => Sodobna diagnostika parodontalne bolezni
)
[6] => Array
(
[from] => 12
[to] => 13
[title] => Sterilizacija v sodobnem zobozdravstvu: naredite prav
[description] => Sterilizacija v sodobnem zobozdravstvu: naredite prav
)
[7] => Array
(
[from] => 14
[to] => 15
[title] => Boljša gingivalna estetika za naravni videz totalnih protez
[description] => Boljša gingivalna estetika za naravni videz totalnih protez
)
[8] => Array
(
[from] => 17
[to] => 18
[title] => Takojšnja obremenitev zobnih vsadkov z dinamično navigacijo pri kirurškem postopku
[description] => Takojšnja obremenitev zobnih vsadkov z dinamično navigacijo pri kirurškem postopku
)
[9] => Array
(
[from] => 20
[to] => 22
[title] => Uporaba operativnega mikroskopa in ultrazvoka za preparacijo koreninskih kanalov
[description] => Uporaba operativnega mikroskopa in ultrazvoka za preparacijo koreninskih kanalov
)
[10] => Array
(
[from] => 22
[to] => 24
[title] => Minimalno invazivna protetična oskrba z različnimi keramičnimi materiali
[description] => Minimalno invazivna protetična oskrba z različnimi keramičnimi materiali
)
[11] => Array
(
[from] => 27
[to] => 27
[title] => Povezava med oralnimi bakterijami, možganskimi mikrokrvavitvami in kapjo
[description] => Povezava med oralnimi bakterijami, možganskimi mikrokrvavitvami in kapjo
)
[12] => Array
(
[from] => 29
[to] => 30
[title] => Toga ali elastična vez v kombiniranem delu
[description] => Toga ali elastična vez v kombiniranem delu
)
[13] => Array
(
[from] => 32
[to] => 32
[title] => 2. in 3. ESCD Study Club Slovenia
[description] => 2. in 3. ESCD Study Club Slovenia
)
)
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/epaper/dt-slovenia-no-4-2017/
[post_title] => DT Slovenia No. 4, 2017
[client] =>
[client_slug] =>
[pages_generated] =>
[pages] => Array
(
[1] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-0.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-0.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-0.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-0.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-0.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-0.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[2] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-1.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-1.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-1.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-1.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-1.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-1.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[3] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-2.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-2.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-2.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-2.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-2.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-2.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[4] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-3.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-3.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-3.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-3.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-3.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-3.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[5] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-4.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-4.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-4.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-4.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-4.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-4.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[6] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-5.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-5.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-5.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-5.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-5.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-5.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[7] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-6.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-6.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-6.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-6.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-6.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-6.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73076
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-7-ad-73076
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-7-ad-73076
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-7-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73076
[id_hash] => 581f472af85afee4a67ab5ea46b68b6f61335e07961c3fa6e914ab2fcdbb7c53
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://intl.dental-tribune.com/company/curaden-ag/
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-7-ad-73076/
[post_title] => epaper-73074-page-7-ad-73076
[post_status] => publish
[position] => 0.85,-0.11,98.12,99.92
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 7
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[8] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-7.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-7.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-7.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-7.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-7.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-7.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[9] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-8.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-8.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-8.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-8.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-8.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-8.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[10] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-9.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-9.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-9.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-9.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-9.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-9.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[11] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-10.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-10.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-10.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-10.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-10.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-10.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[12] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-11.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-11.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-11.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-11.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-11.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-11.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[13] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-12.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-12.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-12.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-12.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-12.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-12.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73077
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-13-ad-73077
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-13-ad-73077
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-13-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73077
[id_hash] => 8024fa60a1d631ea165bad239fe136f8767ad7c95897560141eebf1eb1561b3d
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://www.dental-tribune.com/companies/content/id/25/code/wh_dentalwerk_buermoos_gmbh_austria
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-13-ad-73077/
[post_title] => epaper-73074-page-13-ad-73077
[post_status] => publish
[position] => 4.41,51.72,89.96,44.84
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 13
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[14] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-13.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-13.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-13.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-13.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-13.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-13.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[15] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-14.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-14.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-14.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-14.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-14.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-14.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[16] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-15.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-15.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-15.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-15.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-15.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-15.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[17] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-16.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-16.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-16.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-16.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-16.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-16.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[18] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-17.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-17.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-17.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-17.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-17.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-17.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[19] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-18.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-18.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-18.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-18.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-18.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-18.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[20] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-19.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-19.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-19.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-19.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-19.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-19.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[21] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-20.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-20.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-20.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-20.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-20.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-20.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[22] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-21.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-21.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-21.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-21.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-21.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-21.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[23] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-22.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-22.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-22.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-22.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-22.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-22.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73078
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-23-ad-73078
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-23-ad-73078
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-23-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73078
[id_hash] => ccd4a629646c1471caa6c9264c52d55c47d175aabb5f83a541e707b895b430d0
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://intl.dental-tribune.com/company/curaden-ag/
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-23-ad-73078/
[post_title] => epaper-73074-page-23-ad-73078
[post_status] => publish
[position] => 23.53,24.93,71.55,71.12
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 23
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[24] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-23.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-23.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-23.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-23.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-23.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-23.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[25] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-24.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-24.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-24.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-24.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-24.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-24.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[26] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-25.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-25.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-25.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-25.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-25.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-25.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73079
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-26-ad-73079
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-26-ad-73079
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-26-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73079
[id_hash] => 7ba8f8efac093df8e343298ceddc145bc5cbf16501dc6388837aca26b4bc2f41
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://www.dental-tribune.com/companies/3873_croixture.html
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-26-ad-73079/
[post_title] => epaper-73074-page-26-ad-73079
[post_status] => publish
[position] => -0.56,0.14,48.88,48.58
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 26
[cached] => false
)
[1] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73081
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-26-ad-73081
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-26-ad-73081
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-26-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73081
[id_hash] => b4f11552e21a9ffa1651f36fc4396a7f71e491a773cb712652d05c6a974c7396
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://www.dental-tribune.com/articles/index/scope/news/region/international
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-26-ad-73081/
[post_title] => epaper-73074-page-26-ad-73081
[post_status] => publish
[position] => 50.8,-0.11,48.88,49.84
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 26
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[27] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-26.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-26.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-26.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-26.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-26.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-26.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[28] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-27.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-27.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-27.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-27.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-27.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-27.jpg
)
[ads] => Array
(
[0] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73080
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-28-ad-73080
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-28-ad-73080
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-28-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73080
[id_hash] => cd9fe78d9fc846a1cc7b72375bf7caf8ba5a6bf091d81df5532545d79a38b21f
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://www.icontact-archive.com/ixFiZxXkUEbmYuigGhH2UtxGRfdL7rlH?w=4
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-28-ad-73080/
[post_title] => epaper-73074-page-28-ad-73080
[post_status] => publish
[position] => -0.21,-0.11,48.53,49.84
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 28
[cached] => false
)
[1] => Array
(
[post_data] => WP_Post Object
(
[ID] => 73082
[post_author] => 0
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[post_date_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content] =>
[post_title] => epaper-73074-page-28-ad-73082
[post_excerpt] =>
[post_status] => publish
[comment_status] => closed
[ping_status] => closed
[post_password] =>
[post_name] => epaper-73074-page-28-ad-73082
[to_ping] =>
[pinged] =>
[post_modified] => 2024-10-23 11:01:48
[post_modified_gmt] => 2024-10-23 11:01:48
[post_content_filtered] =>
[post_parent] => 0
[guid] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-28-ad/
[menu_order] => 0
[post_type] => ad
[post_mime_type] =>
[comment_count] => 0
[filter] => raw
)
[id] => 73082
[id_hash] => 7a3b9d9b5170a2ddef00ba6898cd526d0ee93314723c9c2d8a73ec57e999acbb
[post_type] => ad
[post_date] => 2024-10-23 11:01:48
[fields] => Array
(
[url] => http://www.dtstudyclub.com/
[link] => URL
)
[permalink] => https://e.dental-tribune.com/ad/epaper-73074-page-28-ad-73082/
[post_title] => epaper-73074-page-28-ad-73082
[post_status] => publish
[position] => 50.45,0.38,48.88,48.6
[belongs_to_epaper] => 73074
[page] => 28
[cached] => false
)
)
[html_content] =>
)
[29] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-28.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-28.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-28.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-28.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-28.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-28.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[30] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-29.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-29.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-29.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-29.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-29.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-29.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[31] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-30.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-30.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-30.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-30.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-30.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-30.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
[32] => Array
(
[image_url] => Array
(
[2000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/2000/page-31.jpg
[1000] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/1000/page-31.jpg
[200] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/200/page-31.jpg
)
[key] => Array
(
[2000] => 73074-d4a8cd0d/2000/page-31.jpg
[1000] => 73074-d4a8cd0d/1000/page-31.jpg
[200] => 73074-d4a8cd0d/200/page-31.jpg
)
[ads] => Array
(
)
[html_content] =>
)
)
[pdf_filetime] => 1729681308
[s3_key] => 73074-d4a8cd0d
[pdf] => DTSLO0417.pdf
[pdf_location_url] => https://e.dental-tribune.com/tmp/dental-tribune-com/73074/DTSLO0417.pdf
[pdf_location_local] => /var/www/vhosts/e.dental-tribune.com/httpdocs/tmp/dental-tribune-com/73074/DTSLO0417.pdf
[should_regen_pages] => 1
[pdf_url] => https://epaper-dental-tribune.s3.eu-central-1.amazonaws.com/73074-d4a8cd0d/epaper.pdf
[pages_text] => Array
(
[1] =>
DT_september2017.indd
SLOVENIJA
SEPTEMBER 2017
Ultrazvok in dentalni mikroskop
ŠT. 4 / LETO 8
strani 20-22
Sramežljiva gosta ali nepogrešljiva pripomočka v ordinacijah?
Za uspeh je ključna izbira
pravih kombinacij
strani 22-24
različnih materialov, različnih terapij in najpomembnejše:
vrhunskih strokovnjakov
iTOP certifikat – program
seminarjev 2017/18
stran 23
Izvedeli boste vse odgovore na vprašanja vaših pacientov o čiščenju zob
[2] =>
DT_september2017.indd
2
KLINIČNI PRIMER
september 2017
Univerzalna rešitev za
posteriorne restavracije ?
Prikaz kliničnega primera z uporabo Essentia® Universal Shade
Od začetkov adhezivnega zobozdravstva zobozdravniki po svetu
iščejo preprost in učinkovit način
za reproduciranje naravnega in za
doseganje pravilnih okluzij v posteriorni regiji. Razvite so bile številne metode in te združujejo različne barve z namenom doseganja
odlične integracije restavracij z
naravno strukturo zob; vendar so
ti pristopi s plastmi komplicirani
in imajo položno krivuljo učenja
za zobozdravnike – zobozdravniki potrebujejo več časa, da osvojijo tehniko.
Ko sem končal šolanje in začel
vsakodnevno delati posteriorne restavracije, sem spoznal, da je moj
največji napor narediti izvrstno
restavracijo razreda I ali razreda
II, ki se bo odlično integrirala tako
barvno kot anatomsko. Začel sem
uporabljati Gradia Direct in nato
še G-ænial (GC, Japonska), toda
oba kompozitna sistema predlagata dvo-barvni sistem za posteriorno regijo z opačno dentinsko
bravo in translucentno skleninsko
bravo. Primeri po endodonstkem
zdravljenju so bili prav tako izziv
v smislu barvne integracije in če
sem moral uporabiti vlaknati zati-
ček, s končnim rezultatom nisem
bil vedno zadovoljen.
Essentia kompozitni sistem (GC,
Japonska) je bil predstavljen na
IDS leta 2015. Na prvi pogled
se je zdel dober sistem, a še vedno je bilo potrebno kombinirati
dve barvi v posteriorni regiji: hiperkromatično dentinsko barvo,
imenovano Dark Dentin (DD),
in translucentno skleninsko barvo Light Enamel (LE). Barva,
ob kateri sem bil zmeden, je bila
Universal, ker je bila indicirana
za enobarvne restavracije v posteriorni regiji. Dvomil sem v učin-
kovitost te Universal barve in je
nisem preizkusil še nekaj mesecev po tem, ko sem že uporabljal
Essentio. Vendar, ko sem jo prvič
preizkusil za majhne restavracije
razreda II, sem se v trenutku zaljubil v ta material. Zdaj je že več
kot leto dni, odkar sem jo prvič
uporabil in postala je moj prvi
material izbire za vsako posteriorno restavracijo kot tudi za po-endodontske nadgradnje.
Najboljša stvar pa šele prihaja –
GC je zdaj predstavil dve novi viskoznosti pri isti Universal barvi Essentia HiFlo in Essentia LoFlo,
ki predstavljata vsaka zase zelo
tekočo in tiksotropno viskoznost.
Imel sem priložnost preizkusiti ta
dva nova kompozita med testno
fazo in z rezultati, ki sem jih dosegel s kombiniranjem treh viskoznosti Universal barve, sem bil
izredno zadovoljen. Tukaj je nekaj kliničnih primerov, pri katerih
sem uporabil Essentia Universal
(pasta), Essentia LoFlo Universal
(tiksotropna viskoznost), včasih
kombiniran z everX Posterior z
vlakni ojačan kompozit (GC, Japonska).
Klinični primer I
(801M.314.012, Komet, Nemčija), stene kavitete so bile zaključene z rdečim stožčastim diamantnim svedrom (8856.314.014,
Komet, Nemčija), da se zagotovi gladka površina za jedkanje
in adhezivno vezavo ter boljšo
adaptacijo kompozita (slika 2).
Po postopku celotnega jedkanja
(30 sekund sklenina in 15 sekund
dentin) (slika 3), sem nanesel adhezivno sredstvo 4. generacije
(OptiBond FL, Kerr, Orange, CA,
ZDA) in adhezivna plast je bila
svetlobno polimerizirana 40 sekund. Nanos kompozitnega materiala v plasteh z uporabo Essentia
Universal (pasta) z modeliranjem
anatomije vsakega vrška posebej,
začenši z MB, nato DB in MP,
ki tvorita transverzalni most, ter
nato DP vršek. Obstoječa anatomija je bila uporabljena kot vodilo za modeliranje vrškov, po
končanju nanosov kompozita je
sledilo še rahlo obarvanje fisur z
uporabo kompozita rjave barve in
beli madeži na nagibih vrškov s
kompozitom bele barve (slika 4).
Po odstranitvi gumijaste opne
sem preveril okluzijo in sledila
je končna obdelava in poliranje
restavracije z uporabo rdečega diamantnega svedra, Kenda majhen plamenast polirnik
(REF. 4006, Kenda, Lichtenstein) in Diacomp Plus Twist
(DT-DCP14f, EVE, Nemčija)
(slika 5).
1
2
3
4
5
Začetna situacija.
Po preparaciji.
Jedkanje in adhezivni postopek.
Nanos plasti Essentia Universal in obarvanje.
Po končni obdelavi in poliranju.
pacient je prišel na ponovitev
endodontskega zdravljenja zoba
24, kjer se je na rentgenskem posnetku razkrilo, da je v korenini
ostal zlomljen del endodontskega
instrumenta, perforacija in periapikalna lezija (slika 6). Po odstra-
nitvi zlomljenega instrumenta je
bil vnešen Ca(OH)2 za 1 teden in
začasna zalivka. Koreninski kanali so bili zapolnjeni s tehniko
vertikalne obturacije z vročo gutaperko (Squirting technique) in
perforacija je bila zaprta z MTA
7
8
lov) z everX Posterior, z vlakni
ojačanim kompozitom in okluzalna anatomija je bila dodelana s plastmi Essentia Universal
z rahlim obarvanjem fisur (slika 9). Izvedena je bila kontrola
okluzije (slika 10) in restavracija je bila dokončno oblikovana
in spolirana (slika 11). Na kontrolnem obisku po 6-mesečnem
obdobju restavracija kaže dobro
integracijo z zobnimi tkivi in
sosednjimi zobmi (slika 12) ter
IOPAX posnetek kaže znake celjenja (slika 13).
Po ponovitvi endodontskega zdravljenja.
Po zračni abraziji.
(ProRoot, Dentsply Maillefer,
Švica) (slika 7). Za po-endodontsko oskrbo je bil izbran direkten
pristop z everX Posterior v bukalnem kanalu in kot dentinsko
jedro ter Essentia Universal (pasta) za ustvarjanje zunanje oblike.
Najprej so bile oblikovane stene
z uporabo rdečega diamantnega
svedra in kaviteta je bila očiščena
s tehniko zračne abrazije z Aquacare napravo (slika 8). Sledila je
postavitev matrice in oblikovanje
proksimalne stene. Nato je bilo
napolnjeno jedro zoba (vključno s
koronarnim delom bukalnih kana-
10
11
12
13
Kontrola okluzije.
Po končni obdelavi & poliranju.
Kontrola po 6 mesecih.
Celjenje po 6 mesecih.
Zob 16 je imel sekundarni karies kot tudi nezadovoljivo
restavracijo, narejeno iz različnih kompozitnih materialov
ter brez spoštovanja okluzalne
anatomije (slika 1). Kaviteta
je bila pripravljena z okroglim
mikro diamantnim svedrom
Klinični primer II
Celo pri restavrativnih kliničnih primerih, ki so zahtevni
za direkten pristop, se Essentia Universal obnaša zelo lepo
v smislu integracije barve. Ta
6
Pred-operativni RTG posnetek.
9
Restavracija z uporabo everX Posterior
& Essentia Universal.
[3] =>
DT_september2017.indd
september 2017
Klinični primer III
Pacient je prišel v ordinacijo z
bolečino ob mrzlem dražljaju
v spodnji levi čeljustnici. Po
skrbnem kliničnem pregledu je
bil odkrit karies pod okluzalno
in distalno sklenino zoba 35
(slika 14). Po odstranitvi ne-
podprte sklenine sem previdno
odstranil kariozen dentin z CeraBur (K1SM.204.014, Komet,
Nemčija) z namenom ohranitve
trdnega zdravega dentina. Stene
kavitete so bile obrušene z rdečim
koničastim diamantnim svedrom
(slika 15). Sekcijska matrica je
bila postavljena skupaj z zagozdo
14
Začetna situacija.
18
Nadomestitev dentina everX Posterior.
Klinični primer IV
Zob 35 je imel dva zlomljena
dela v sklenini, ki sta tvorila dve
nekariozni leziji na mezialni in
distalni steni (slika 21). Izbran je
bil minimalno invaziven pristop
21
Začetna situacija.
22
Po zračni abraziji.
24
3
KLINIČNI PRIMER
in separacijskim obročkom (Palodent Plus, Dentsply, ZDA), da je
bil ustvarjen pravilen proksimalen kontakt s sosednjim zobom
(slika 16). Sledili smo protokolu
centripetalne tehnike (najprej izdelava proksimalne stene) čeprav
je bil edini uporabljen kompozit
Essentia Universal (pasta) (sli-
ka 17). Dentin je bil obnovljen
z uporabo z vlakni ojačanega
kompozita everX Posterior z namenom zmanjšati linearni skrček
in ustvariti stabilno jedro za nadgradnjo (slika 18). Okluzalno modeliranje smo dokončali in fisure
so bile obarvane za poudarjanje
anatomije (slika 19). Po okluzalni
kontroli smo dokončali in spolirali restavracijo z enakim postopkom, končni rezultat je bil
zelo zadovoljiv v smislu anatomije in integracije barve kljub
temu, da je bila uporabljena
samo ena barva (slika 20).
15
16
17
Po preparaciji.
Postavitev matrice.
Proksimalna stena z Essentia Universal.
19
20
Okluzalno modeliranje z Essentia Universal.
in preparacija je bila izdelana z
zračno abrazijo s 53 µm Al2O3
z uporabo Aquacare naprave
(Velopex, Velika Britanija) (sliki 22 in 23). Ker nobena od lezij
ni zajemala proksimalnega kontakta, postavitev matrice ni bila
potrebna. Kaviteti sta bili restavrirani z uporabo nove Essentia
LoFlo Universal, ki ima isto barvo kot Essentia Universal in fluidno, toda tiksotropno viskoznost
(slika 24). Po okluzijski kontroli
smo izvedli enak protokol za poliranje (slika 25).
Končni rezultat.
Odprite vrata poenostavitvam
23
Približan pogled.
25
GC Essentia
®
Universal shade
Restavracija z uporabo Essentia LoFlo
Universal.
Včasih sem verjel, da ne obstaja
univerzalna rešitev za kakršenkoli
problem. Zobozdravniki vedno težijo k iskanju svojega lastnega protokola, metode, materiala, ki bi ustrezal različnim kliničnim situacijam,
s katerimi se soočajo v ordinacijah.
Zadnjih nekaj let sem našel rešitev
za vse svoje posteriorne restavracije
in po-endodontske nadgradnje z Essentia Universal. Njena barvna integracija je brezhibna, njene lastnosti
za modeliranje so odlične in z njo
se preprosto rokuje, tako z instrumenti kot tudi s čopiči. Predstavitev
Essentia HiFlo in Essentia LoFlo
zaključuje družino Universal barv
in predstavlja dobro zaokrožene
univerzalne rešitve za posteriorne
restavracije, restavracije razreda V,
podlaganje in celo indirektno kompozitno cementiranje.
Po poliranju.
1 barva, 3 možnosti za
Obj.v GCget connected8 s privolj.avt.B.Kafelov
vse posteriorne indikacije
Avtor:
Dr. Bojidar Kafelov je diplomiral leta 2009
na dentalni šoli medicinske Univerze v Sofiji.
Od takrat se je udeleževal mnogo nadaljevalnih tečajev na področju endodontije in
kompozitnih restavracij. Objavil je svoj prvi
prikaz kliničnega primera v letu 2011 v reviji
Roots Magazine (Roots 1/2011) in leta 2012
naslednji članek v zvezi s pred-endodontsko
nadgradnjo v Oral Health Journal, Kanada.
Od leta 2009 dela kot polno zaposleni endodont pri Svedent Dental Clinic (Sofia,
Bolgarija)
ter
predava in izvaja
hands-on tečaje v
Bolgariji in v tujini. Je tudi aktiven
član
bolgarske
zveze za estetsko
zobozdravtvo in
ključni
strokovnjak za GC
in
Dentsply
Maillefer.
Prava viskoznost za vse klinicne primere
GC EUROPE N.V.
East European Office-Slovenia
Ulica talcev 1A
3310 Žalec
Tel: 03/710-32-70
Faks: 03/710-32-71
slovenia@eeo.gceurope.com
http://eeo.gceurope.com
[4] =>
DT_september2017.indd
4
INTERVJU
september 2017
Več kot le
akrilatne
fasete
Olaf Glück, generalni direktor skupine
bredent, o sistemu visio.lign
Dentalno podjetje bredent je znano kot vsestranska firma. Tako
vsestranska, da je težko našteti vse izdelke, kaj šele jih prisoditi
ustrezni znamki. Mnogi kritizirajo manjkajočo sistematiko. Zdaj
pa ima bredent z visio.lignom v svojem naboru sistem, ki se je zaradi svojih logično razčlenjenih produktnih skupin in komponent
izkazal za izjemno vsestranski funkcijski in estetski sistem. Poslovodja skupine bredent Olaf Glück v pogovoru razkriva, po čem se
odlikuje ta sistem.
1
V okviru IDS 2017 smo se v našem filmskem studiu pogovarjali z Olafom Glückom, generalnim direktorjem skupine bredent. Na osnovi pogovora smo pripravili pričujoči prispevek.
Dragi g. Glück, veljate za idejnega očeta sistema visio.lign.
Nam ga lahko na kratko predstavite?
Olaf Glück (slika 1): Pri snovanju in razvoju sistema smo sledili
funkcionalnosti. To nam je takrat
– torej pred desetimi leti – lahko
uspelo edino tako, da smo ustvarili nove materiale in nove izdelke, ki smo jih lahko od estetskega
pomerjanja do končnega zobnega
2
Pod oznako visio.lign bredent uporablja 6 stebrov, ki definirajo uporabo sistema. Vsak steber
predstavlja individualno možnost za uporabo produkta in omogoča medsebojno kombinatoriko uporabe.
motu 'Kar vidite, tudi dobite'. Torej smo hoteli izdelati protetični
sistem, ki ekipi protetikov daje
jamstvo tako glede estetike kot
nadomestka sto odstotno prenesli
in so tako morali biti primerni za
trajno uporabo v ustih. Začetek
je predstavljala keramična oblo-
ga, ki so jo leta 2005 predstavili
na sejmu IDS. Leta 2007 je sledil prenos te keramične obloge v
sodoben material HIPC, tako da
smo lahko dobavili prve kompozitne sisteme novo.lign ter
Duo visio.link in combo.ling kot
odlično usklajen sistem vezave.
Za sistem so značilne mnoge
komponente. Lahko uporabnik
sploh ohrani pregled nad sistemom?
Glück: To je izziv predvsem za
nove stranke, saj je sistem v preteklih desetih letih stalno rastel
pretežno zaradi pozitivnih povratnih informacij in želja naših
strank doma in v tujini. Zato smo
pod krovno znamko visio.lign
definirali šest stebrov, na katerih
stoji celoten sistem (slika 2).
Vsak od teh stebrov predstavlja
eno od tehnik, ki jih sistem pokriva. Na primer vezani sistem,
prosti bočni sistem, ali prekrivanje s podporo CAD/CAM. Poleg
tega sistem visio.lign dopolnjujejo razni moduli, na primer barvna paleta ali kompozitna tehnika.
Uporabnik si lahko torej sam poljubno izbere želeno tehniko in s
tem poveže komponente ter tako
raste s sistemom. Seveda je mogoče vse stebre kombinirati med
seboj, zato sistem visio.lign zadovolji vse želje.
Za katero bi rekli, da je najpomembnejša komponenta sistema?
Glück: Ne gre za posamezno
komponento, ki bi bila najpomembnejša, najpomembnejša je
filozofija sistema, ki omogoča
snovanje povsem novih možnosti
in potekov terapije.
Prej smo bili razporejeni pod kategorijo umetne mase, keramika,
kompozit. V visio.lignu smo združili vse tri sestavine in pri tem izkoristili prednosti vsake izmed njih in
tako ustvarili novo matrico HIPC
(Hight Impact Polymer Composite. HIPC je sestavljen iz visoko
molekularnega, delno keramično
ojačanega poli-metil-metakrilata,
ki je odgovoren za nelomljivost
in udarno trdnost in kompozitne
matrice, odporne na obrabo, ki je
iz alifatskih metakrilatov ter funkcionaliziranih keramičnih delcev.)
Zagotovo je s sistemom crea.lign
uspel največji kvantni preskok za
zobozdravnike in zobotehnike, ker
je material mogoče obdelovati tudi
oralno in je z vidika estetike pravi
preboj (sliki 3 in 4).
Produktni vodje radi govorijo
o prednostih posameznih izdelkov (t.i. USP, unique selling
point). Kaj je posebna vrlina
sistema visio.lign, značilnost,
s katero se lahko izkaže pred
konkurenčnimi izdelki?
Glück: Pri visio.lignu gre za
odprt sistem, ki uporabniku pušča veliko svobode. Posamezne
komponente se ravnajo po željah
strank in so brezhibno usklajene
med seboj. Materiali in oblikovanje se zgledujejo po naravi, kar je
3
Kompozitna tehnika crea.lign je na voljo v več različnih kompletih. Tako lahko uporabniki
izberejo najprimernejši komplet za vsako posamezno tehniko, obenem pa rastejo vzporedno z
izzivi in ustrezno širijo komponente.
4
S crea.lignom je bredentu uspel največji vidni kvantni skok, saj ga je mogoče uporabiti tudi
oralno in vsakemu zobnemu tehniku ali zobozdravniku nudi neslutene možnosti.
5
Slike od 5a do 5d: Komponente proste plasti kompozita crea.lign so – enako kot druge komponente sistema visio.lign – plod izkušenj in zamisli številnih uporabnikov. Tako se komponente odlikujejo po mnogih premišljenih podrobnostih, ki ponazarjajo, da gre tu za sistem, ki
so ga praktiki razvili za praktike.
6
Naravna opalescenca materiala omogoča obnove zobovja, ki jih po naravnem videzu skoraj
ni mogoče preseči.
prispevalo k temu, da smo uspeli
združiti naravno estetiko z brezhibnim delovanjem. Oblike zob
in plastenja so na primer zasnovane na oblikah pravih zob. To
je označeno z začetnicami imena
osebe, ki je dala na voljo svojo
obliko zob za določeno garnituro.
Pri prosto ročni uporabi kompozita crea.lign (slike 5a do 5d) nam
je uspelo materialu dati naravno
opalescenco. Tako je mogoče doseči rezultate povsem naravnega
videza (slika 6). Proizvode same
so ustvarili praktiki, zato vsem, ki
so prispevali zamisli in pobude,
velja naša iskrena zahvala.
Tudi če je morda za nekatere še
težko verjeti, smo pri bredentu
prepričani, da je mogoče s pomočjo našega sistema visio.lign
dosegati boljše rezultate kot z dosedanjimi običajnimi metodami s
keramiko.
Spoštovani g. Glück, najlepša
hvala za vaše odgovore in prijeten pogovor!
[5] =>
DT_september2017.indd
[6] =>
DT_september2017.indd
6
USTNA HIGIENA
september 2017
Pomen čiščenja medzobnih prostorov
Če se nam čiščenje zob zdi samoumevno, še ne pomeni, da znamo zobe res dobro očistiti. Velik delež slovenskega, evropskega in svetovnega prebivalstva ima vneta obzobna
tkiva. Po več kot 20 letih epidemioloških raziskav, izvedenih na prebivalcih Ljubljane, kaže, da skoraj vsi prebivalci potrebujejo pouk o ustni higieni in da je napredovala
parodontalna bolezen v porastu, tako da se povečuje potreba po luščenju in glajenju korenin ter parodontalno kirurških posegih (Skalerič in sod., 2008).
Raziskave v ZDA kažejo, da ima
75 odstotkov odraslih gingivitis,
30 odstotkov zmerno napredovali parodontitis in 10 odstotkov
napredovali parodontitis (Kim in
sod., 2006). Tudi zobna gniloba je
velika težava v zobozdravstvenih
ambulantah. Kljub temu, da se je
KEP-indeks pri otrocih v zadnjih
30 letih znižal zaradi izboljšanja
preventive (Vrbič, 2008), sta Rode
in Vrbič (1993) ugotovila, do se po
55. letu KEP-indeks pri prebivalcih predmestij zvišuje. To pomeni,
da preventivne dejavnosti niso zajele celotne populacije. Med 40. in
45. letom je največ zob izgubljenih
zaradi zobne gnilobe, pri starejših
pa postane vnetje obzobnih tkiv
enako pomemben vzrok za izgubo
zob. Na splošno je parodontitis pri
30 do 35 odstotkih vzrok za izgubo zob, zobna gniloba in vsi njeni
zapleti pa pri 50 odstotkih primerov (Gilbert in sod., 2005).
Bolezni obzobnih tkiv in zobna
gniloba nastanejo kot posledica
kopičenja zobnih oblog. Po odstranitvi zobnih oblog namreč
klinični znaki vnetja obzobnih
tkiv izginejo (Löe in sod, 1965).
Vendar pa odstranjevanje zobnih
oblog ni pomembno samo pri preprečevanju zobne gnilobe in vnetja obzobnih tkiv, ampak tudi za
preprečevanje sistemskih bolezni.
Raziskave v zadnjih desetletjih
kažejo vse večjo povezavo med
sistemskimi boleznimi in stanjem
v ustni votlini. Ugotovljena je
predvsem povezava s sladkorno
boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Nekatere raziskave kažejo, da
lahko napredovala parodontalna
bolezen nosečnice vpliva na prezgodnji porod otroka in na nižjo
porodno težo. Dokazana je tudi
povezava z osteoporozo (Kim in
sod., 2006; Gurenlian, 2012).
Vzdrževanje bakterij na najnižji
možni ravni je poleg preprečevanja nastanka zobne gnilobe in
vnetja obzobnih tkiv pomembno
tudi za preprečevanje poslabšanja
sistemskih bolezni.
Večina pacientov se ne zaveda,
da ima vsak zob pet ploskev, tri
izmed teh so našim očem vidne,
aproksimalni ploskvi pa ne. Za
optimalno čiščenje je treba očistiti
vseh pet ploskev. Prav na aproksimalnih ploskvah, ki sta težje
dosegljivi, najdemo zobne obloge
najpogosteje (Slot in sod., 2008).
Tukaj najpogosteje nastane tudi
zobna gniloba. Aproksimalni ploskvi oklepata medzobni prostor,
kjer se najpogosteje začne vnetje
dlesni. Prav zato je pomembno
očistiti medzobni prostor.
Do zdaj so ljudje za čiščenje medzobnih prostorov uporabljali predvsem zobotrebec in zobno nitko.
Danes vemo, da zaradi oblike
medzobnih prostorov, predvsem
med ličniki in kočniki, zobotrebec
in zobna nitka teh ne moreta učinkovito očistiti (Noorlin, 2007),
hkrati pa povzročata škodo na dlesnih, če ju nepravilno uporabljamo. Pravilna uporaba zobne nitke
pa je zelo zahtevna.
Primerjava odstranjevanja zobnih oblog samo s ščetkanjem ali
z dodatno uporabo zobne nitke ali
medzobne ščetke kaže, da zobna
nitka in medzobna ščetka medzobni prostor očistita bolje kot sama
ščetka. Če pa primerjamo zobno
nitko in medzobno ščetko, ugotovimo, da je po uporabi medzobnih
ščetk v medzobnih prostorih manj
zobnih oblog, manj je krvavitev
ob sondiranju, dolgoročno se bolj
zmanjšajo globine sondiranja in
posledično je manj vnetja (Noor-
lin in sod., 2007, Smukler in sod.,
1989).
Za uporabo pripomočka je ključna motiviranost pacienta. Za to
je pomembno, da je pripomoček
enostaven za uporabo. Z vidika
pacienta je enostavneje uporabljati medzobne ščetke kot zobno
nitko, kar kažejo tudi raziskave.
Pacientom je bilo namreč v večini
primerov všeč predvsem to, da se
medzobna ščetka uporablja samo
z eno roko in imeli so občutek, da
si z njo bolje očistijo medzobne
prostore (Slot in sod., 2008). Pacienti so bolj motivirani za uporabo
tudi zaradi hitrega učinka, ki je viden že po treh dneh. Tudi Kiger in
sod. so že leta 1991 ugotovili manj
zobnih oblog v medzobnih prostorih po uporabi medzobne ščetke v
primerjavi z zobno nitko. Razlog
je verjetno tudi v rednejši uporabi
medzobne ščetke zaradi enostavnosti uporabe in hitreje vidnih rezultatov.
Prav zaradi enostavnosti uporabe in učinkovitosti priporočamo
za čiščenje medzobnih prostorov
medzobne ščetke. Zelo pomembno je, da medzobna ščetka ne povzroča škode na zobeh in obzobnih
tkivih, kar je mogoče le tako, da
izberemo pravilno velikost ščetke
in pacientu pokažemo pravilno
uporabo. Pri medzobnih ščetkah
je pomembno, da so izbrane tako,
da sta njihova dostopnost in učinkovitost čim bolj optimalni. Izbira velikosti ni naloga pacienta,
ampak strokovnjaka. Če je mogoče, velikost izberemo najprej s
kalibrirano barvno sondo. Ker pa
je taka sonda toga, vedno preizkusimo ustreznost medzobne ščetke
in se po naših izkušnjah pogosto
odločimo za velikost, ki je eno
stopnjo višja od določene s sondo.
Prav tako je strokovnjak tisti, ki
mora pacientu pokazati ustrezen
način čiščenja medzobnih prostorov, saj se oblika medzobnih prostorov razlikuje med posamezniki
in med posameznimi zobmi.
Zaradi vsega opisanega je pomembno, da poleg ščetkanja postane naša dnevna rutina tudi čiščenje medzobnih prostorov. Po
naših izkušnjah danes pacienti vse
pogosteje posegajo po medzobnih
ščetkah zaradi enostavnosti uporabe, vendar pa si velikost ščetk
določijo sami, in te so večinoma
premajhne, medzobni prostori pa
temu primerno slabo očiščeni. Pogosto pacienti medzobne ščetke
neustrezno uporabljajo in si s tem
poškodujejo obzobna tkiva. Zato
je pomembno, da je v izbiro velikosti ščetke vključen strokovnjak,
ki pacientu pokaže tudi ustrezno
tehniko čiščenja.
Avtorica:
Romana Mance Kristan, dr. dent.
med., spec. parodontologije
Če pa primerjamo zobno nitko in medzobno ščetko, ugotovimo, da je po uporabi medzobnih
ščetk v medzobnih prostorih manj zobnih oblog, manj je krvavitev ob sondiranju, dolgoročno
se bolj zmanjšajo globine sondiranja in posledično je manj vnetja.
Gilbert GH, Shelton BJ, Fisker MA. Forty-eight-month periodontal attachment loss incidence in a population-based
cohort study: role of baseline status, incident tooth loss, and
specific behavioral factors. Journal of Periodontology 2005;
76: 1161-70.
Gurenlian JR. The role of dental plaque biofilm in oral health.
American Dental Hygienists Association I March 2012.
Kiger RD, Mylund K, Feller R. A compariosn of proximal
plaque removal using floss and interdental brushes. J Clin
Periodontol 1991; 18: 681-4.
Kim J, Amar S. Periodontal disease and systemic conditions:
a bidirectional relationship. Odontoloy 2006; 94 (1): 10-21.
Löe H, Theilade E, Jensen SB. Experimental gingivitis in
man. Journal of Periodontology 1965; 36: 177-87.
Norlin I, Watts TL. A comparison of the efficacy and ease of
use of dental floss and interproximal brushes in a randomised
split mouth trial incorporating an assessment of subgingival
plaque. Oral Health Prev Dent 2007; 5: 13-18.
Rode M, Vrbič V. Oralno zdravje starostnikov v Sloveniji.
Zobozdravstveni vestnik 1993; 48: 50-54.
Skalerič E, Petelin M, Kovač-Kavčič M, Skalerič U. Potrebe
po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcih Ljubljane 20 let
po prvem pregledu. Zobozdravstveni vestnik 2008; 63: 63-6.
Slot DE, Dörfer CE,Van der Weijden FA. The efficacy of
interdental brushes on plaque and parameters of peridontal
inflammation: a systemic review. Int J Dent Hygiene 2008;
6: 253-64.
Smukler H, Nager MC, Tolmie PC. Interproximal tooth
morphology and its effect on plaque removal. Quintessence
Int 1989; 20: 249-255.
Vrbič V. Zobno zdravje pri 12-letni mladini v Sloveniji,
1987–2008. Zobozdravstveni vestnik 2008; 63: 169-171.
Glavni urednik skupine: Daniel Zimmermann
© 2017, Dental Tribune International GmbH
Uredniški material, preveden in tiskan v izdaji časopisa Dental Tribune International,
je avtorsko zaščiten pod podjetjem Dental Tribune International GmbH. Vse pravice so
zadržane. Objavljeno z dovoljenjem podjetja Dental Tribune International GmbH, Holbeinstr. 29, 04229 Leipzig, Germany. Reprodukcija na katerikoli način, v katerikoli jezik,
v celoti ali delno, je brez predhodnega dovoljenja podjetja Dental Tribune International
GmbH strogo prepovedana. Dental Tribune je zaščitni znak podjetja Dental Tribune International GmbH.
Dental Tribune si prizadeva natančno predstavljati klinične informacije in novice proizvajalcev. V zvezi s tem Dental Tribune ne prevzema nobene izhajajoče odgovornosti
resničnosti navedb ali nastalih tipkarskih napak. Založnik prav tako ne prevzema nobene
odgovornosti za vsebino oglasov. V člankih izražena mnenja so lastna mnenja avtorjev in
ne predstavljajo mnenja Dental Tribune International.
Dental Tribune International GmbH
Holbeinstr. 29, 04229 Leipzig, Nemčija
tel.: +49 341 48 474 302, faks: +49 341 48 474 173
e-pošta: newsroom@dental-tribune.com
Tribune America, LLC
116 West 23rd Street, Ste. 500, New York, N.Y. 10011, USA
Tel.: +1 212 244 7181 | Fax: +1 212 244 7185
Prevod in lektoriranje:
Grafično oblikovanje in prelom:
Tisk:
Naklada:
Dental Tribune Slovenija
Simon Šimenc
TISK Žnidarič, d.o.o., Kranj
2700 izvodov, (september 2017)
Uredniški svet: dr. Nasser Barghi,
dr. Karl Behr,
dr. George Freedman
dr. Howard Glazer
prof.dr. I.Krejci
dr. Edward Lynch
dr. Ziv Mazor
prof.dr. Georg Meyer
prof.dr. Rudolph Slavicek
dr. Marius Steignamm
Strokovni urednik: Magda Wojtkiewicz
Nathalie Schüller
Medijski urednik: Claudia Duschek
Uredniki: Anne Faulmann
Kristin Hübner
Yvonne Bachmann
Izvršni urednik: Marc Chalupsky
Urednika izdaj: Sabrina Raaff
Hans Motschmann
Založnik/Predsednik/CEO: Torsten R.Oemus
Vodja Financ: Dan Wunderlich
Tehnološki vodja: Serban Veres
Direktor razvoja projektov: Claudia Salwiczek-Majonek
Pomočnik dir. razvoja: Sarah Schubert
Direktor internetnih projektov: Tom Carvalho
Namestnik direktorja: Hannes Kuschick
Direktor dogodkov: Lars Hoffmann
Direktor izobraževanja: Christiane Ferret
Računovodje: Anja Maywald
Karen Hamatschek
Manuela Hunger
Marketinška služba: Nadine Dehmel
Prodajna služba: Nicole Andrä
ISSN 2232-3511
ZDA
Nemčija
Kanada
ZDA
Švica
Irska
Izrael
Nemčija
Avstrija
Nemčija
keramika
endodontija
estetika
kariologija
konzervativa
restavrativa
implantologija
restavrativa
funkcionalnost
implantologija
Obiščite našo spletno stran: www.dental-tribune.com
info@dental-tribune.com
Lastnik licence za Slovenijo: Bisernica Medicina d.o.o.,
Gmajnice 15, 1000 Ljubljana
mat.št.: 3368122, dav.št. SI52917622
Za založbo Bisernica Medicina: Ronald Pintar, direktor
Glavni urednik: Boštjan I. Košak
Vodja produkcije: Zoran Grom
Kontakt slovenskega uredništva: telefon: 031 378 022,
e-pošta: prodaja@dental-tribune.si
Oglasno trženje: Boštjan I. Košak (041 740 864),
Zoran Grom (031 378 022)
Naročnine: prodaja@dental-tribune.si
Mednarodno oglasno trženje: Antje Kahnt
Oglasno trženje za VE: Barbora Solarova
Oglasno trženje za ZE: Hélène Carpentier (Western Europe)
Izvršni producent: Gernot Meyer
Oglasne dispozicije: Marius Mezger
[7] =>
DT_september2017.indd
Ali ste vedeli,
da se vnetje dlesni
in karies najpogosteje
pojavita v
MEDZOBNEM
PROSTORU?
ZA ZDRAVE DLESNI
IZBERITE MEDZOBNE ŠČETKE
CURAPROX CPS
Medzobne ščetke Curaprox CPS lahko kupite v spletni trgovini
www.zdrav-nasmeh.com,, v drogerijah, lekarnah in specializiranih prodajalnah.
www.zdrav-nasmeh.com
Več informacij je na voljo na www.popolnaizbira.si ali pišite na
na prodaja@flegis.si oziroma pokličite na 02/460 53 42.
[8] =>
DT_september2017.indd
8
GERIATRIJA
september 2017
Oskrba s kompleksnimi, neposrednimi
kompozitnimi obnovami z materialom
ORMOCER na območju stranskih zob
Poročilo o primeru
Iz finančnih razlogov so pacienti in zobozdravniki v današnjem
času velikokrat primorani pri
oskrbi velikih strukturnih, funkcionalnih in estetskih poškodb
uporabiti obnovitvene materiale.
Tukajšnji primer prikazuje, kako
se lahko s pomočjo uporabe inovativnega, organsko modificira-
daljnje odstranitve zobovine. Iz
finančnih razlogov pacientka ni
želela protetičnega nadomestka,
npr. v obliki keramične obnove.
Pacientki smo svetovali neposredno, kompleksno prevleko iz
umetne mase, ki zahteva funkcionalno in nefunkcionalno redukcijo zobnih vršičkov. Pri tem
neobičajnem pristopu je pri oblikovanju okluzije bilo treba upo-
temelju so vršički merili 3 mm.
Izveden je bil močan poševni rez
robov, da bi pri minimalni redukciji v območju vršičkov za pridobitev velike kontaktne površine
lahko vstavili čim večjo količino
obnovitvenega materiala. Na območju kavitet, ki jih je bilo treba
oskrbeti, nismo načrtovali centričnih kontaktov ali drugih razširjenih, funkcionalnih kontaktov.
pri tem je bil, da aktivne snovi za
polnjenje v enem koraku nismo
nanesli »v enem koraku«, da bi
tako v vsakem trenutku zagotovili maksimalno globino strjevanja
pri postopku.
Prednost Admire Fusion x-tra je
povečana globina strjevanja, ki
je lastnost tega obnovitvenega
materiala. Po strditvi lingvalnega
temelja vršičkov je bil vstavljen
in nato uporabili tehniko »Tam
interlobe staining« (rjava, FinalTouch, VOCO), da bi prilagodili
obarvanost. V naslednjem koraku smo modelirali posamezne
lingvalne vršičke in tako zaključili oblikovanje okluzalne anatomije. Po končni dodelavi zoba
46 smo sistem matric uporabili na
zobu 47 (Omnimatrix, Ultradent:
distalni obrobni greben; V3, Tri-
1
2
3
4
Izhodiščna situacija prikazuje obnovitve velikega obsega in majhno preostalo strukturo zoba.
Zaključena preparacija z močnim poševnim rezom kot
alternativa ravni redukciji višine vršičkov. Vršički so pri
temelju bili debeli najmanj 3 mm. Okluzalno izoblikovanje mora biti zelo skrbno izvedeno, da bi čim bolj zmanjšali ekskurzijsko obremenitev na vršičke.
Zobje so bili obdelani z mikro zračno abrazijo z 27 mikrometri aluminijevega dioksida. Nato je bilo izvedeno
selektivno jedkanje sklenine z adhezivom Futurabon U.
Lingvalni vršički so bili dograjeni z materialom Bulk Fill
ORMOCER (Admira Fusion x-tra, barva U, VOCO) na
čisti keramični osnovi.
Obrobni grebeni so bili dograjeni s pomočjo sistema delnih matric (V3, Triodent, Dentsply Sirona). Na ta način
smo spremenili kompleksen primer II. razreda v primer
I. razreda.
5
6
7
8
Meziolingvalni vršiček je bil modeliran s krtačko in
dograjen, da bi na meziolingvalnih in midlingvalnih
laminah ustvarili zavihke. Pri tem se rjava obarvanost
deloma prekrije, tako da ostane le rahlo vidna in s tem
ustvari naravni videz.
Distolingvalni vršiček je bil modeliran s krtačko in
dograjen, da bi v preostale bližnje lamine ustvarili zavihke in izpopolnili okluzijsko ploskev. Barvni odtenek
je maksimalno realističen. Končna dodelava obrobnih
grebenov pred preparacijo zoba 47. Selektivno jedkanje,
dograditev in obnova so nato bili izvedeni na podoben
način kot pri zobu 46.
Bukalne lamine so bile posamično dograjene, začenši z
mezibukalno ploskvijo.
Po popolni strditvi bukalnih ploskev, smo na osnovo ploskev v sklopu tehnike »Tam interlobe staining« nanesli
barvni odtenek FinalTouch rjava (VOCO).
9
10
11
Neposredna postoperativna situacija pred neposrednim nanosom hipomineralizacijskega detajla na trikotni greben.
Situacija po uporabi hipomineralizacijskega detajla na
trikotni greben z belo barvo FinalTouch.
Končni rezultat z rahlimi centričnimi točkovnimi kontakti, brez funkcionalnih, lateralnih, ekskurzijskih interferenc in popolno estetsko umestitvijo.
nega keramičnega kompozita z
izjemno nizkim stresom krčenja
ter majhnim volumskim krčenjem
izvede obnova, ki ohranja zobovino. Za dolgo življenjsko dobo obnove je bistvena okluzalna funkcionalnost.
K meni je v ambulanto prišla
71-letna gospa, da bi ji na zobeh
46 in 47 zamenjala nezadostni
kompozitni zalivki izredno velikega obsega. Naravna krona je
kazala še nekaj preostale strukture, pacientka pa ni želela na-
števati tako prednosti kot slabosti
materiala za uporabo ter tudi preostalo strukturo zoba.
Pacientka je prejela lokalno anestezijo z 1 ampulo 4% Articaina
z epinefrinom 1:100.000, zobje
pa so pred odstranitvijo obstoječih obnov bili izolirani s koferdamom. Da bi zagotovili trdo
osnovo dentina brez kariesa, smo
izvedli tri zaporedne kontrole
z detektorjem kariesa (Caries
Marker, VOCO). Izmerili smo
debelino preostalih vršičkov: Pri
Preparacije so bile izvedene z
mikro zračno abrazijo s 27 mikrometri aluminijevega dioksida.
Nato je bilo izvedeno selektivno
jedkanje sklenine s 33% ortofosforno kislino in dograditev z adhezivom Futurabond U (VOCO).
Lingvalni vršički zoba 46 so bili
prostoročno modelirani z Admira
Fusion x-tra v univerzalni barvi,
Bulk Fill kompozitom na čisti
keramični osnovi. Vršički so bili
postopno centro-okluzalno razširjeni z 2 mm inkrementi. Trik
sistem delnih matric (V3, Triodent). Na območju gingivalnega
dna aproksimalnega prostora smo
nanesli majhno količino tekoče
snovi Admira Fusion Flow (v barvi A3, VOCO) v treh inkrementih
po 0,25 mm (izredno tanko), da
bi zagotovili popolno in maksimalno marginalno hibridizacijo
in adaptacijo. Obrobni grebeni so
nato bili postopoma zapolnjeni z
Admira Fusion x-tra (barva U).
Bukalne lamine smo posamezno
prevlekli z Admira Fusion x-tra
odent: mezialni obrobni greben).
Zob 47 je bil obnovljen na podoben način z Bulk Fill materialom
v univerzalni barvi (Admira Fusion x-tra).
Belo barvo za individualizacijo (FinalTouch, VOCO) smo v
majhni količini nanesli na trikotni
greben zoba 46 in 47, da bi imitirali hipokalcifikacijo sklenine.
Nato je bil nanesen sloj glicerina,
preko katerega je bil kompozit
popolnoma polimeriziran, da bi
se izognili plasti zadrževanja ki-
[9] =>
DT_september2017.indd
september 2017
sika. Potrebno je bilo izvesti le
manjše okluzalne prilagoditve.
Ob upoštevanju lastnosti materiala ORMOCER (visoka tlačna trdost in majhna fleksibilnost) je v
naslednjem koraku potekalo brušenje okluzije, da bi ustvarili lahke centrične točkovne kontakte,
brez razširjenih lateralnih kontaktov ali interferenc. Obnovitve so
bile pod vodnim pršilom polirane z enostopenjskim polirnikom
(Dimanto, VOCO) do visokega
sijaja.
Utemeljitev izbire
materialov
V splošni zobozdravstveni praksi postaja geriatrično zobozdravstvo vse bolj pomembno. Kot
glavni cilj zdravljenja te skupine
prebivalstva splošno velja »ohranitev funkcionalnosti z nizkimi
stroški«. Večina starejših ljudi ni
pripravljena vložiti veliko denarja v svoje zobe. Da bi upoštevali
to dejstvo, je poznavanje raznih
neposrednih in posrednih obnovitvenih materialov glede na njihovo obremenilnost nujno potrebno,
da bi lahko izvedli ustrezno obnovitev.
Kompozitne umetne mase imajo
visoko tlačno trdnost, vendar pa
le majhno napetost in fleksibilnost. Tlačna trdnost sklenine znaša 384 MPa, trdnost dentina pa
297 MPa. Upogibna trdnost dentina pa znaša 165,6 MPa. Tlačna
trdnost Admira Fusion x-tra znaša 307 MPa, upogibna trdnost pa
132 MPa – kar so sprejemljive
vrednosti v primerjavi z naravnim
zobom.
Resnična moč Admira Fusion leži
v njegovi sestavi materiala, kajti
ne vsebuje klasičnih metakrilatnih monomerov in tako omogoča biološko združljivo obnovitev
(polnilni material na čisti keramični osnovi, ki je združljiv z
vsemi sistemi dograditve). Hkrati
sestava skrbi za izredno majhno volumetrično krčenje v višini
1,25 %, kar je trenutno najnižja
vrednost na tržišču. Tudi pri prikazanih zalivkah II. razreda je
optimalno vedenje obrobne zapore bistvenega pomena, zlasti pri
robovih polnitev, omejenih z dentinom, pod skleninsko-cementno
mejo.
Arora et al. so raziskovali vlogo
tekočih kompozitov glede na obrobno zaporo pri kavitacijah II.
razreda pod skleninsko-cementno
mejo in uspeli pokazati pomembno zmanjšanje mikro kavitet, če
se namesto čisto polnilne kompozitne umetne mase (1) uporabi
tekoče kompozitno črtalo. Ta pregled dokazuje dejstvo, da šibka
točka obnovitev II. razreda načeloma leži v robu polnitve v območju spodnjega dna proksimalnega
prostora, zlasti pri subgingivalni
legi. Iz tega razloga sta tako volumsko krčenje kot tudi stres krčenja dva nadaljnja pomembna
dejavnika, kar se tiče visoke natančnosti roba in obrobne zapore.
Izredno nizek stres krčenja (3,71
9
GERIATRIJA
MPa) tega Bulk Fill materiala
v kombinaciji z visoko globino
strjevanja zagotavlja maksimalno obrobno zaporo, zlasti če se
klasični kompozit nanese v majhnih inkrementih. Kar se tiče preprečevanja draženja dlesni, igra
biološka združljivost pomembno
vlogo, kompoziti na keramični
osnovi pa tvorbo biofilma podpirajo v manjšem obsegu kot kompoziti iz umetnih mas.
Zaradi njegovega osupljivega kameleonskega učinka in optimalne
predelovalne lastnosti je material
v moji praksi prva izbira pri 90%
obnovitev stranskega zobovja. Na
ta način lahko s praktično samo
enim pametnim materialom izredno povečam učinkovitost, estetiko, predvidljivost in obrobno
zaporo, zlasti pri kombinirani
uporabi karakterizacijskih barv
iz ponudbe FinalTouch, ki so preproste za nanos.
Literatura
1) Arora, R.,Kapur, R.,Sibal,
N. und Juneja, S. Evaluation of
Microleakage in Class II Cavities
1 . Obd e lava
2 . Estetika
using Packable Composite Restorations with and without use of
Liners. Int J Clin Pediatr Dent.
2012;5(3):178-184.
O avtorici
Dr. Clarence Tam vodi ambulanto
v Aucklandu (Nova Zelandija), ki
se je specializirala za kozmetično
in obnovitveno zobozdravstvo.
Rojena Kanadčanka ima končano univerzo Western Ontario in
je opravila specializacijo za splošno zobozdravnico na univerzi
Toronto/Hospital for sick chil-
dren. Je direktorica in predsednica Novozelandske akademije za
kozmetično zobozdravstvo (New
Zealand Academy of Cosmetic
Dentistry, NZACD).
Dr. Clarence
Tam
Spre jet m
aterial z
a
kron e in
mosticke
pod jetja V
OCO
!
!
3 . Tra j n o st !
S i j a j b rez po li ra n
ja !
Naroc ite !
3 ZA OPTIMALNO ZAČASNO OSKRBO
Structur 3
Varna in hitra obdelava:
• čas strjevanja v ustih: le 45 sekund,
• mešalno razmerje 1:1 zagotavlja homogeno zmes.
Izjemna estetika:
• naraven videz,
• na voljo v 8 odtenkih.
Dolga življenjska doba:
• velika trdota,
• odlična lomna trdnost.
VOCO GmbH · Anton-Flettner-Straße 1-3 · 27472 Cuxhaven · Nemčija · Tel. +49 4721 719-0 · www.voco.dental
VOCO_DT-SLO_0417_Structur 3_210x297.indd 1
25.07.2017 10:44:09
[10] =>
DT_september2017.indd
10
PARODONTOLOGIJA
september 2017
Sodobna diagnostika
parodontalne bolezni
Zobozdravstvo v celoti hitro in stalno napreduje, zato je pomembno, da si prizadevamo k učenju in s tem posedično k novim smernicam
pri parodontalnih meritvah. V naslednjem članku vam opisujemo, s čim lahko sebi pridobite novo znanje in pacientom omogočite to,
kar si vedno zaslužijo - natančne in točne podatke.
Natančna diagnostika pri morebitni parodontalni bolezni lahko reši
pacienta pred resnimi zdravstenimi težavami in na koncu tudi stroškov, ki nastopijo, ko parodontalna bolezen prevede do izgube zob.
Parodontalna bolezen prizadane obzobna tkiva in je posledica
dolgotrajnega delovanja bakterij
in kroničnega vnetnega odgovora
nanje. Obzobna tkiva vključujejo
alveolarno kost, pozobnico, cement ter dlesen. Zdrava dlesen je
bledo rožnate barve, čvrsta in v
celoti zapolnjuje medzobne prostore. Pri akutnem vnetju je barva
dlesni rdečkasta, tudi živo rdeča,
pri kroničnem pa cianotična, modrikasta. Zaradi vnetja je dlesen
rahlejše strukture in z lahkoto odstopa od zobne površine ter zakrvavi ob dotiku. Ko parodontalna
bolezen napreduje, propadajo tudi
druga obzobna tkiva. Kot posledica nastanejo obzobni žepi, zaradi
umika dlesni pa so zobje daljši,
majavi in lahko izpadejo. Vnetne
spremembe dlesni vplivajo na
njeno prepustnost, kar povzroči prehajanje bakterij in njihovih
vnetnih produktov v krvni obtok.
Bakterije, odgovorne za nastanek
infekcije, so del normalne ustne
flore, hkrati pa sestavljajo zobne
obloge oz. zobni plak, ki se tvori
na površini zoba ob robu dlesni.
Zobne obloge so biofilm, ki s časom zatrdi oz. kalcificira v trde
zobne obloge - zobni kamen. Tako
zobne obloge kot tudi zobni kamen v obzobnih tkivih povzročajo
vnetni odgovor, ki ima za posledico jasne klinične znake vnetja.
Na nastanek in širjenje vnetja obzobnih tkiv poleg zobnih oblog
delujejo tudi drugi dejavniki, kot
so: debelost, stres, kajenje in sistemske bolezni.
Parodontalno bolezen lahko razdelimo v več stopenj. Sodobno
razdelitev bolezni obzobnih tkiv
so sprejeli leta 1999 (Workshop
for a Classification of Periodontal
Diseases and Conditions), katera
vključuje sledeče stopnje:
• vnetje dlesni (gingivitis)
• začetna parodontalna bolezen
- izguba kliničnega prirastišča
1-2 mm
• zmerna parodontalna bolezen
- izguba kliničnega prirastišča
3-4 mm
• napredovala parodontalna bolezen - izguba kliničnega prirastišča, enaka ali večja od 5 mm.
Stopnje parodontalne
bolezni
Pojavnost parodontalne bolezni
vseh stopenj je v svetu zelo visoka, ocenjujejo jo na blizu 100
odstotkov. V slovenskem prostoru
ima napredovalo obliko parodontalne bolezni približno 20 odstotkov populacije.
Za oceno stopnje parodontalne
bolezni sta potrebna natančen kliničen pregled in diagnostika. V
okviru kliničnega pregleda obzobnih tkiv ocenjujemo vidne značilnosti dlesni (to so barva, oblika ter površina), meritve globine
sondiranja, položaj proste dlesni,
izračun izgube kliničnega prirastišča, oceno širine poroženevajoče
dlesni, prisotnost sulkusne krvavitve in krvavitve ob sondiranju,
prisotnost supuracije iz obzobnega žepa, prizadetost koreninskih
razcepišč, majavost zoba ter ko-
ritve se opravi na šestih mestih okoli
enega zoba (mezio-vestibularno, vestibularno, disto-vestibularno, mezio-oralno, oralno in disto-oralno).
Pri klasičnem sondiranju je nujna
uporaba rahle sile, ki znaša med 10
in 20 g, saj pri tem še ne povzročimo poškodbe epitelijskega prirastišča zdrave dlesni. Rezultate meritev,
obseg umika dlesni in prizadetost
razcepišč ročno vpisujemo ter navajamo s celim številom.
Sodoben pristop k obravnavi in
postavitvi diagnoze parodontalne bolezni vključuje uporabo računalniško vodene parodontalne
sonde (primer: sistem Florida
Probe). Od klasičnega sistema
merjenja globin obzobnih žepov z
ročno sondo se razlikuje v tem, da
se uporablja parodontalno sondo,
ki ima kalibrirano silo merjenja
(15 g), kar omogoča ohranitev
zdravega epitelijskega pripoja.
Računalniška sonda ima visoko
za individualno delo, saj se vse
meritve nemudoma vpisujejo v
digitalen zapis. To nam omogoča
hitrejše delo in lažjo sledljivost.
Je ključen del pacientove dokumentacije, operater pa zapis lahko
uporabi kot vodilo pri nadaljnem
zdravljenju, saj ima jasno označena mesta poglobljenih obzobnih
žepov. Rezultate meritev računalnik tudi zvočno predvaja, kar nudi
priložnost, da pacient sledi pregledu obzobnih tkiv. Po končanem
parodontalnem merjenju pacientu
pokažemo in razložimo rezlutate
meritev (slika 3).
Klasičen sistem Floride Probe za
beleženje meritev vključuje računalniško parodontalno sondo
in stopalko, ki sta žično povezani z računalnikom. Poleg tega
sta na voljo tudi Dolphin sistem
in VoiceWorks. Sistem Dolphin
se od klasičnega razlikuje v tem,
da je parodontalna sonda, ki jo
1
2
3
natančnost do 0,2 mm, s čimer
dobimo izredno natančno parodontalno diagnostiko. Ker sonda
deluje avtomatično, meritev sondiranja ne odmerjamo sami, ampak jih glede na referenčne točke
sonda sama izmeri in zabeleži na
pravem mestu.
Vsak pregled lahko individualno
prilagodimo pacientu. Zabeležimo zobni status, oceno tveganja
za parodontalno bolezen, medicinsko anamnezo ipd. Med meritvami poleg globine sondiranja
zabeležimo tudi odmik dlesni,
prisotnost krvavitve ob sondiranju
in/ali supuracije, prisotnost zobnih oblog, prizadetost koreninskih razcepišč ter majavost zob.
Po končanem merjenju program
Florida Probe poda možnosti diagnoze glede na opravljen pregled.
Tako lahko ob vsakem novem
pregledu pri pacientu dobimo jasen vpogled nad vsemi predhodno
opravljenimi meritvami.
Sistem Florida Probe je prilagojen
uporabljamo za meritve obzobnih žepov, za enkratno uporabo.
Pri uporabi VoiceWorks operater
uporablja slušalke z mikrofonom,
preko katerih računalniškemu
programu narekuje meritve, ki
jih opravi s klasično parodontalno sondo. Predlagamo vam, da si
ogledate poučne posnetke na YouTube kanalu, kjer boste še toliko
bolje spoznali način delovanje
sonde Florida Probe.
Po parodontalni diagnostiki prič-
nemo zdravljenje z oralno-higiensko fazo. Pri tem odstranimo trde
in mehke zobne obloge s površine
zoba nad nivojem in pod nivojem dlesni (obzobni žepi). Cilj je
zmanjšati količino bakterijskih
oblog in s tem zamejiti vnetje in
vnetni odziv. Za ta del zdravljenja
uporabimo ultrazvočne in ročne inštrumente. Ključno je tudi,
da paciente podučimo o pravilni
ustni higieni in jim tekom zdravljenja in na rednih kontrolnih
pregledih sledimo ter motiviramo. Ko opravimo parodontalno
diagnostiko, po oralno-higienski
fazi lahko ugotovimo, da vnetje
v obzobnih tkivih vztraja. V tem
primeru sledi kirurški del zdravljenja parodontalne bolezni, s katerim zmanjšamo obzobne žepe in
ustvarimo primerne pogoje za pravilno vzdrževanje pravilne ustne
higiene. Pomembno je usmeriti
pozornost v zdravljenje začetnih
oblik parodontalne bolezni, saj to
pomeni najboljši izid zdravljenja.
Po raziskavi slovenskih zobozdravstvenih klinik smo ugotovili,
da povprečna cena za odstranitev zobnega kamna in luščenja
ter glajenja korenin po kvadrantu znaša 160 eur. Zaradi lažje in
boljše razlage pacientu z uporabo Florida Probe sistema je interes bolnikov za zdravljenje višji.
Tako lahko predvidimo, da vsak
delavnik opravite vsaj eno luščenje in glajenje več, kar pomeni, da
se vaš promet na letni ravni poveča za 40.000 eur.
Iz podatkov o pojavnosti parodon-
Sistem računalniškega merjenja Florida Probe.
ličino bakterijskih zobnih oblog
in zobnega kamna. Ugotovitve,
ki jih pridobimo tekom kliničnega pregleda, lahko podpremo z
uporabo rentgenskih posnetkov,
na katerih ocenimo horizontalno
in/ali vertikalno izgubo čeljustne
kostnine.
Meritve globine sondiranja obzobnih žepov ostajajo primaren diagnostičen postopek za potrditev
prisotnosti obzobnih žepov (to je
od robu proste dlesni do dna obzobnega žepa) in s tem potrditev
parodontalne bolezni. Ob merjenju globine obzobnih žepov lahko
pride do drugačnih meritev zaradi
dejavnikov, kot so: različne oblike parodontalnih sond, razlike v
uporabljeni sili ob sondiranju in
angulaciji sonde, prisotnost trdih
zobnih oblog, protetičnih restavracij ter tudi prisotnost vnetja v
obzobnih tkivih.
Klasično merjenje globin sondiranja
vključuje uporabo ročne parodontalne sonde z milimetersko skalo. Me-
talne bolezni lahko sklepamo, da
moramo k diagnostiki pristopiti
aktivno in natančno. Poleg aktivnega iskanja znakov bolezni je
nujno spremljanje stanja na kontrolnih pregledih in ozaveščanje
ter redna motivacija pacientov. S
tehnološko naprednim pristopom
diagnosticiranja parodontalne bolezni lažje dosežemo pacientovo
razumevanje resnosti te bolezni in
s tem boljše sodelovanje.
[11] =>
DT_september2017.indd
IZBOLJŠAJTE KAKOVOST DIAGNOSTICIRANJA TEŽAV
OBZOBNIH TKIV Z UPORABO NAJSODOBNEJŠE NAPRAVE
PARODONTALNEGA SONDIRANJA IN MERJENJA
Florida Probe je vaš najzanesljivejši asistent, ki vam pomaga:
pri zgodnjem prepoznavanju parodontalne bolezeni
oceniti parodontalno tveganje pacienta
pri merjenju globine parodontalnih žepov
Pridružite se zadovoljnim doktorjem dentalne medicine z
več!
vsega sveta in svojim pacientom ponudite še ve
č!
www.3-lab.si | info@3-lab.si | +386 31 414 774
[12] =>
DT_september2017.indd
12
STERILIZACIJA
september 2017
Sterilizacija v sodobnem
zobozdravstvu: naredite prav
Ponovna uporaba instrumentov vključuje zapletene higienske postopke in protokole, katere je potrebno vedno znova testirati, optimizirati in nadgraditi glede na najnovejši razvoj znanosti in tehnologije. Vsak korak v postopku higiene je pomemben, še posebno čiščenje instrumentarija.
Sterilizacija je nenazadnje definirana kot:
»Potrjen postopek, s katerem uničimo mikroorganizime na instrumentu« (European Norm 13060).
Sem v stalnem stiku s terapevti
in medicinskimi sestrami, prepoznam povečano ozaveščanje
na področju sterilizacije, kar me
spodbuja k izboljšanju higiene v
delovnem okolju.
Postavljajo se ciljna vprašanja:
• Je moj trenuten postopek sterilizacije zastarel ali ustrezen?
• Je sterilizacijski postopek ustrezen za vse moje instrumente?
• Če ni ustrezen, kaj so lahko posledice?
• Sterilizatorji običajno nudijo
različne programe sterilizacije,
zakaj?
• Ali jih res potrebujem?
• Kateri program sterilizacije je
najvarnejši?
• Moram se zanesti na svojo asistenco ali je potrebno izobraževanje in kako pogosto?
• Katere so »tipične« napake, ki
jih naredi osebje in se odraža v
ne-sterilnosti instrumentov?
• Večina sterilizacijskih vrečk je
po končanem ciklu vlažna, ali je
vsebina sterilna?
Vsa ta vprašanja so ključna in jih
je potrebno ustrezno razložiti za
zagotovitev varnosti zobozdravstvenega osebja, pacientov in
njihove družine.
Cilj tega članka je ustvariti ozaveščenost glede tveganja neustrezne
sterilizacije in cikla, ki poveča
tveganje za okužbo.
Bolnišnične okužbe, ki se imenujejo tudi »nosokomialne » okužbe,
se nanašajo na okužbe, ki nastanejo med samim zdravljenjem v
zdravstvenih zavodih in bolnišnicah, sem sodijo tudi poškodbe
zdravstvenega osebja. Svetovna
zdravstvena organizacija poroča,
da se širom sveta vsako leto okuži
2 milijona pacientov, kar vodi v
podaljšano bolnišnično zdravljenje. Sočasno so prisotni višji stroški zdravljenja zdravstvenih sistemov (in pacientov) in pomembna
je tudi smrtnost, saj približno
100000 pacientov umre.
Zaskrbljujoče je, da kljub izvajanju izboljšanih higienskih standardov, vedno boljši opremi in bolj
izobraženem osebju še nobena institucija ali država ni uspela rešiti
problema bolnišničnih okužb.
Potrebno je bolj ozavestiti tako
zdravstveno osebje kot tudi in-
dustrijo na uvajanje kateregakoli
postopka, ki bi lahko prispeval k
izboljšanju opisanega stanja.
Katera je idealna metoda sterilizacije?
Je toplota, ki uniči mikroorganizme. Vlažna toplota v obliki nasičene pare je najbolj učinkovita
sterilizacija, ki je ekonomsko in
okolju prijazna. Je tudi najvarnejša, saj zagotavlja, da je določen
sterilizacijski cikel oblikovan in
ustrezen za sterilizacijo instrumentov. Očitno sterilizacija zavitih kaset za implantologijo zahteva višjo zmogljivost sterilizacije
kot sterilizacija nezavitih instrumentov. Sterilizatorji z nasičeno
paro imajo običajno na voljo raz-
da se vsi instrumenti, vključno z
nasadnimi instrumenti, lahko večkratno sterilizirajo brez vpliva na
njihove lastnosti oz . zmožnost
delovanja.
Ali obstaja dragocena referenca
za sterilizatorje?
Standard EN13060 je evropska
referenca za majhne parne sterilizatorje, ki se pogosto uporabljajo
v zdravstvenih zavodih, zobozdravstvenih ordinacijah in vedno
več v »tatoo« studiih in veterinarskih ambulantah. Ta standard je
bil izdan junija 2004 in je dvignil
stopnjo učinkovitosti običajnih
sterilizatorjev do stopnje bolnišnične učinkovitosti, ki je dejansko izboljšala preventivo navzkri-
1
2
Nesterilizirana
to pa predstavlja izziv za sterilizacijske postopke. Kompleksnost
vsakega predmeta predstavlja
neko rezistenco na prodiranje
pare. Avstralski in Novozelandski
standard izredno opozarja: »Izbira
sterilizatorja in sterilizacijskega
cikla je lahko neustrezna za določene predmete ali vrste instrumentarija (AS/NZ 4815:2006).
Kot je že bilo omenjeno, je para
idealen medij za sterilizacijo,
saj je zagotovljeno, da je para
v stiku z vsemi notranjimi in zunanjimi površinami instrumenta.
Kaj lahko prepreči pari dostop
do notranjih kavitet? Odgovor je
preprost: zrak. Tako predstavlja
začetno fazo sterilizacijskega postopka faza odstranitve zraka, ki
se imenuje »pred-vakum« in je
bistvenega pomena. Stopnja preostalega zraka znotraj komore
sterilizatorja in instrumentarija se
mora znižati na 0%, da se zagotovi ustrezno prodiranje pare v tudi
najbolj zahtevne predmete; npr:
nasadni instrumenti ali porozni
predmeti. Zrak, ki je ujet znotraj
komore, ovira paro pri prodiranju
do vseh površin in tako ovira ka3
B-tip sterilizacija
N-tip sterilizacija
lične cikle sterilizacije, ki imajo
različne stopnje učinkovitosti.
Moč pare za vaš dobrobit
Vodna para ima zmožnost kopičenja energije in tako porazdeli
visoko »uničujočo« moč. V primerjavi s suhimi sterilizatorji, ki
se še vedno pogosto uporabljajo,
para sprošča 300 krat več energije na instrumente, kar se odraža
v izjemnem zmanjšanju sterilizacijskega platoja (3ʼ proti 60ʼ) in
celokupni čas sterilzacijsdkega
cikla pri nižji in bolj nežni temperaturi (134˚ proti 180˚). Na ta
način se prihrani čas. Najbolj cenjena prednost za uporabnike je,
žnih okužb.
Standard določa, kako naj bodo
sterilizatorji tehnično sestavljeni.
Za uporabnike je bolj pomemben
opis in klasifikacija načina obremenitve, kot tudi razvrstitev sterilizacijskih ciklov (kategorija B,S
in N). Potrebno je omeniti, da se
večina proizvajalcev sterilizatorjev, tudi izven Evrope, sklicuje na
standard EN13060.
Na kak način je lahko sterilizacijski cikel neustrezen?
Katerikoli instrument kateregakoli proizvajalca je drugače narejen.
Vsak ima svojo obliko in tehnologijo. Notranji deli so konstantno
minimaliziranini in kompleksni,
kovostno sterilizacijo notranjih
površin. Sterilizacija je nadaljnje
otežena, ko so predmeti ali porozni ali zaviti. Zato je v številnih
priporočilih zapisano: »Napačen
DVOJNO ZAVITI
1 Trdni
7
Trdni
13
Trdi
2 Ozek lumen
8
Ozek lumen
14
Ozek lumen
3 Votli
9
Votli
15
Votli
4 Majhni porozni predmeti
10 Majhni porozni predmeti
16
Majhni porozni predmeti
5 Majhni porozna obremenitev
11 Majhni porozna obremenitev
17
Majhni porozna obremenitev
6 Popolna porozna obremenitev
12 Popolna porozna obremenitev
18
Popolna porozna obremenitev
Preglednica 1: Opis vseh 18 vrst obremenitev.
Na sliki 2 (N-tip sterilizacije) je
prikazano, kako para ni odstranila
tekočine iz središča lumna cevke,
zato notranje površine niso bile
sterilizirane.
Klasifikacija obremenitve
Preglednica 1 prikazuje obremenitev glede na standard EN13060.
Pravzaprav je 6 »družin« instrumentarija, ki se smatrajo, da se
sterilizirajo ne-zavite in so sterilne do začetka uporabe ali v
dvojni vrečki ali zavite (hramba
in prevoz). Vse skupaj je 18 vrst
obremenitev glede na 18 različnih
izzivov. Standard opisuje odgovarjajoče metode, ki omogočajo
proizvajalcem, da preverijo sterilizacijske cikle za sposobnost sterilizacije instrumentov, za katere
so namenjeni. Izvajani testi so
vedno dokumentirani in se imenujejo »test tipa« pred začetkom
proizvodnje kateregakoli sterilizatorja ali cikla.
B, S, N opis sterilizacijskih
ciklov
N - sterilizacijski cikel
Primeren ekskluzivno za ne-zavite trdne instrumente (N˚1 v preglednici)
Brez prevoza, brez hrambe, za takojšnjo uporabo
ENOJNO ZAVITI
NEZAVITI
sterilizacijski cikel lahko vodi v
ne-sterilnost instrumentov.«
Da bi preverili ta podatek, smo
opravili naslednje testiranje: steklena pipeta (30 cm) z odprtima
koncema je bila napolnjena s tekočino in nato sterilizirana v sterilizatorju z B in N ciklom za primerjavo, po koncu cikla je sledil
pregled njune zmožnosti odstranitve zraka in sposobnost prodiranja
pare.
S - sterilizacijski cikel
Oblikovan za sterilizacijo Specifičnih izdelkov, kot je opredeljeno v tabeli cikla proizvajalca.
Pomembno je, da se ta cikel uporablja samo za sterilizacijo, za katero je namenjen.
B - sterilizacijski cikel
Zagotavlja medicinsko sterilizacijo B-razreda (kot Big sterilizator).
Primeren za sterilizacijo vseh 18
vrst instrumentov, kot so razvrščeni po standardu in so prikazani
v zgornji preglednici.
Kako uporabnik prepozna sterilizacijski cikel za posamezno
vrsto instrumentarija?
[13] =>
DT_september2017.indd
STERILIZACIJA
september 2017
Proizvajalec mora zagotoviti
natančno preglednico za vse sterilizacijske cikle, ki so na voljo
(B-S-N) in za vrsto instrumenta,
za katerega je sterilizator primeren. Nato pa je na uporabniku
oz. terapevtu, da zagotovi, da je
izbrani cikel res primeren za sterilizacijo instrumentov.
Izbira napačnega cikla lahko vodi
v nesterilnost instrumentov in
poveča tveganje za navzkrižno
okužbo. Odločitev za sterilizator
tipa B je seveda najboljša odločitev. Učinkovita sterilizacija in ni
morebitne napake pri izbiri cikla.
Prav tako ni potrebno posebno izobraževanje za zobozdravstveno
osebje.
Koliko ciklov potrebujemo?
Sterilizatorji imajo običajno nastavljenih 10 ali več ciklov, kar
se na prvi pogled zdi prednost,
vendar sta običajno le eden ali
dva sterilizacijska cikla B-tipa pri
134˚C in/ali 121˚C. Morda je še
tretji cikel t.i. 134-prion (»extended«), ki ima daljši čas platoja;
18 minut, kar je skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije za inaktivacijo prionov,
insektivnih agensov, ki povzročajo Creufeld Jacobsenovo bolezen.
Vsi preostali cikli so ali »S« ali
»N« tipa in prelagajo odgovornost za sterilnost instrumentov
na terapevta in njegovo izbiro, izkušnje in odgovornost. Nekatere
cikle običajno imenujejo »hitri«,
4
13
strošek. Tako odločitev naj ne sloni samo na ceni sterilizatorja. Pri
odločitvi za nakup naj bo prednost
varnost pacientov in zobozdravstvenega osebja. Ena sama napaka lahko vodi v dramatične posledice, veliko višje stroške, na katere
je potrebno računati v primeru nastanka navzkrižne okužbe.
Avtor:
Christian Stempf
Svetovalec za higieno
pri W&H Group
Nabor instrumentov z ozkim lumnom.
ki so dejansko hitri, a obstaja tveganje, saj so namenjeni samo za
določeno vrsto instrumentov. S
pravnega vidika B sterilizacijski
cikel preprečuje potrebo za dokazovanje, da so različne vrste
instrumentov in sterilizacijski cikel kompatibilni. Predvsem pa je
odločitev za B-cikel varna izbira.
Kako hiter je sterilizator?
Da bi dejansko dobili primerjavo med različnimi znamkami in
tehnologijami, bi podal komentar
samo na B-tip sterilizacije. Dobro
oblikovani sterilizatorji in B-tip
sterilizacijski postopek imajo ma-
ksimalen čas cikla okoli 45 minut
vključno s sušenjem. Nekateri hitri B-cikli, ki so namenjeni sterilizaciji manjšega števila instrumentov, trajajo nekje med 20 in 30
minutami, sušenje je všteto. Priporoča se testiranje sterilizatorja
pred uporabo za preverjanje napisanih lastnosti. Na celokupni čas
sterilizacijskega postopka vpliva
tudi število in teža instrumentov.
Zakaj je sušenje tako pomembno?
Po končanem ciklu in odprtju
vrat se vlažni ali mokri predmeti
ne smatrajo sterilni in primerni
za uporabo. Številna priporočila poudarjajo to bistveno točko.
Vlažne sterilizacijske vrečke so
permeabilne in omogočajo mikroorganizmom, da prodirajo in se
razmnožujejo. Tudi vlaga znotraj
instrumenta skrajša njegovo življenjsko dobo. Sušenje je ključna
faza vseh ciklov.
Kolikšna naj bo cena sterilizatorja?
V zaključku naj povem, da učinkovit higienski protokol vključuje
jasno opredeljene postopke dobro izobraženo osebje in sodobna
oprema predstavljajo pomemben
Christian Stempf prihaja iz Evropske dentalne industrije. Na področju preventive okužb
in sterilizacije deluje že preko 20 let. Je član
tako Francoske kot tudi Evropskega komiteja za higieno in je član delovne skupine, ki je
oblikovala prvi evropski standard za majhne parne sterilizatorje. Christian je pridobil
dragoceno znanje v svoji vsakodnevni praksi
in preko stikov s profesionalnimi higieniki
širom sveta. Deli svoje izkušnje in podaja
samostojna predavanja s poudarkom na sterilizaciji in preventivi okužb neodvisno od
stališč proizvajalcev.
[14] =>
DT_september2017.indd
14
ESTETIKA
september 2017
Boljša gingivalna estetika za naravni
videz totalnih protez
Optimiziranje konvencionalnih totalnih protez z inovativnim materialom za površinsko obdelavo
Stabilnost, funkcionalnost in estetika: pri izdelovanju totalnih protez se lahko dosežejo optimalni
rezultati samo z uspešnim kombiniranjem posameznih podrobnosti. Poleg povrnitve aspektov funkcionalnosti lahko estetska rekonstrukcija zob in mehkih ustnih tkiv bistveno izboljša tudi pacientovo
samozavest.
Pri zdravljenju pacientov brez zob
se še vedno pogosto uporabljajo totalne proteze. Toda umestitev umetnih zob v čeljust, tako da se doseže
funkcionalna in estetska rehabilitacija, predstavlja zahteven izziv za
zobozdravstveno ekipo, ki mora
pri tem upoštevati biomehanske,
fiziološke in geriatrične vidike.
Ključno vlogo ima tudi posnemanje naravnih zob in mehkih ustnih
tkiv. Pacientom se želi z umetnim
premikanja maksilarne proteze. V
sprednjem delu zgornje čeljusti je
bil greben mlahav, prisotna je bila
tudi precejšnja resorpcija kosti
(slika 2). Na alveolarnem grebenu
mandibularnega loka je bilo opaziti
asimetrično progresijo (slika 3). Po
začetni oceni pacientkinega oralnega stanja in pogovoru o možnostih
zdravljenja, ki so ji na voljo, smo
se odločili za oblikovanje novega
umetnega zobovja za maksilarno in
malokluzija razreda III po Anglu
(slika 4).
Jemanje posameznih odtisov in
izdelava posnetkov maksilomandibularnih razmerij
Visoke zahteve veljajo tudi za individualne odtisne prenosnike
(transferje), saj ima funkcionalni
odtis glavno vlogo pri oblikovanju
natančno prilegajočega se umetnega zobovja. Cilj je zagotovitev čim
sprednji predel pa se je oblikovalo
rahlo konkavno.
Retromolarna blazinica je bila
zgolj tanko prekrita, dodatno je bila
narejena še konkavna bukalna polica. Okvir je bil pozicioniran na vrh
alveolarnega grebena kot podporna
površina za namestitev Gnathometra M, ki se je uporabil za izdelavo
posnetkov razmerij med čeljustma (intraoral izris s konico igle).
Okvirji ugriza Gnathometra M so
imeli funkcijo preliminarne vertikalne dimenzije. Sestav individualnega odtisnika (transferja) in registracijske naprave se je uporabil
za odvzem odtisa oralnega stanja
1
2
3
4
5
Brezzoba zgornja čeljust z mlahavim grebenom v sprednjem predelu in napredujočo
resorpcijo kosti.
Asimetrična progresija alveolarnega grebena v mandibularnem loku.
Označena modela: jasno je vidna malokluzija razreda III po Anglu s sprednjim odprtim
ugrizom.
Prilagojen odtisni pladenj in registracijska
naprava tvorita enoto.
6
7
8
9
Profilna slika začetnega stanja (razred III
po Anglu).
Modeliranje zgornje proteze: ličniki so nameščeni bliže alveolarnemu grebenu.
Modeliranje spodnje proteze: ličniki so uporabljeni tudi v dorzalnem predelu.
10
11
12
tev ličnikov v dorzalnem predelu
mandibularnega loka pa smo se
odločili, da bi pri zaprtih ustih dosegli zunanje tesnenje z bukalno
sluznico in steno jezika (slika 7).
Pri modeliranju zob so bile upoštevane zahteve funkcionalnosti in
stabilnosti ter pacientkine posebne
značilnosti. Pacientka je bila zaradi malokluzije razreda III po Anglu
navajena žvečiti hrano s sprednjimi zobmi. Temu se je bilo treba pri
modeliranju novih protez izogniti z
zagotovitvijo zadostnega prostora
med zgornjimi in spodnjimi sprednjimi zobmi. Veliko pozornosti
je bilo namenjene doslednemu po-
Protezi pred prilagoditvijo mehkih tkiv.
14
Preplet različnih barv laboratorijskega
kompozita (SR Nexco) privede do učinka
tridimenzionalne globine. V postopku prilagajanja mehkih tkiv so upoštevani tudi morfološki aspekti.
Pretvorba digitalnega odtisa v vosku v
PMMA material (sistem IvoBase).
Dokončana zgornja proteza.
Pogled z zadnje strani: širok funkcionalni
rob v labialnem vestibulu preprečuje premikanje proteze.
zobovjem naravnega videza povrniti nekaj njihove osebnosti.
mandibularno čeljust. Izbrali smo
konvencionalni totalni protezi.
Začetno stanje
Ta relativno mlada pacientka, stara
58 let, je v zgornji čeljusti izgubila vse zobe. V maksilarnem loku
je nosila v celoti umetno zobovje,
medtem ko je imela v mandibularnem loku načete kovinsko-keramične prevleke. Zobje, ki so ji
še ostali, pa so bili poškodovani
in jih ni bilo mogoče uporabiti kot
oporo za nove prevleke, zato jih
je bilo treba izpuliti. Pacientka je
imela diagnozo malokluzije razreda III po Anglu. To je pomenilo
hudo anteroposteriorno odstopanje
med zgornjim in spodnjim zobnim
lokom. V profilu je bilo pri pacientki opaziti naprej štrlečo brado
in spodnjo ustnico (slika 1). Njen
estetski videz je bil prizadet. Poleg
tega se je pritoževala zaradi slabe
funkcionalnosti in precejšnjega
Analiza modela
Najprej smo vzeli odtis zaprtih ust
in naredili primarni posnetek čeljustnih razmerij. Natančna analiza
modela je prispevala pomembne
informacije v zvezi s pripravo za
posamezni funkcionalni odtis. S
temi koraki se je ustvarila podlaga
za statično in funkcionalno pravilno obliko umetnega zobovja. Na
modelu maksile so bile označene
povprečne vrednosti palatinalne
raphe, papila incisiva, prva velika ruga palatina, tuber maksila
in vrh alveolarnega grebena. Na
mandibularnem modelu pa so bili
označeni vrh alveolarnega grebena, Poundova linija in Tuberculum
alveolare mandibulae. Na obeh
modelih je bila določena tudi mukobukalna guba.
Na označenih modelih se jasno vidi
večjega podpornega območja baze
umetnih zob, medtem ko se hkrati
upoštevajo premiki mišic. Med sluznico in bazo umetnega zobovja se
mora ustvariti sukcijski učinek. V
ta namen je treba narediti celoten
obris funkcionalnih robov.
Če so grebeni mlahavi, se sme pri
jemanju odtisov dlesni uporabiti
zgolj minimalen pritisk.
Na modelu je bil označen predel
mlahavega grebena, ki se je nato
prekril z vmesnikom za ublažitev
pritiska. Zatem so bili izdelani individualni prenosniki. Za preprečitev premikanja proteze navzgor in
naprej je bil v zgornjem sprednjem
vestibulu oblikovan labialni okvir.
Dorzalno se je prenosnik končal
v liniji vibriranja. Individualni
prenosnik mora zagotavljati tudi
sesalni učinek v mandibularni čeljusti. V ta namen so bili narejeni
relativno zadebeljeni robovi. Pustilo se je dovolj prostora za jezik,
13
Prilagojena proteza v ustih: skoraj nemogoče je opaziti, da pacientka nosi konvencionalni totalni protezi.
V primerjavi z začetnim stanjem je pacientka videti precej mlajša in srečnejša.
(Virtual® Heavy Body) in izdelavo
posnetka razmerja med čeljustma
(slika 5).
snemanju naravnih oralnih mehkih
tkiv, saj smo želeli že v fazi pomerjanja poskrbeti za najvišjo možno
stopnjo estetike. Za karakterizacijo
je bilo uporabljenih pet različnih
barv voska. Z oblikovanjem vestibularnih gingivalnih delov nežnega, a vendar učinkovitega videza,
se lahko poudari izdelava po meri.
Pri pomerjanju diagnostičnega odtisa v vosku so bile ocenjene estetika, fonetika, okluzalna vertikalna
dimenzija in centrična relacija.
Ocena je bila pozitivna.
Modeliranje in pomerjanje
Zobje SR Phonares® II, zasnovani
za klasične okluzalne sheme, so
idealni za totalne proteze. Facialni meter (alameter), vgrajen v SR
Phonares II FormSelector, je pomagal pri izbiranju modelov, ki so
se najbolj prilegali naši pacientki.
Zobje so bili modelirani v skladu
z modelirnimi kriteriji za klasično okluzijo. Za preprečitev premikanja proteze zaradi ohlapnega
grebena so bili zgornji ličniki nameščeni bliže središču alveolarnega grebena (slika 6). Za namesti-
Dokončanje
Diagnostični odtis v vosku je bil
pretvorjen v umetno maso po preizkušeni metodi. Fokusirali smo se
[15] =>
DT_september2017.indd
ESTETIKA
september 2017
zlasti na oblikovanje mehkih tkiv
naravnega videza, da bi se proteza
lepo spojila z oralno okolico. Natančno oblikovano umetno zobovje
in protetične dlesni so bili pretvorjeni v PMMA maso (IvoBase High
Impact) s pomočjo sistema IvoBase®. Po popolni izravnavi učinka
krčenja pri polimerizaciji smo dobili repliki diagnostičnih odtisov v
vosku v razmerju 1 : 1.
Diagnostična odtisa protez v vosku
sta bila potisnjena v kalup in fiksirana (slika 8). Po oblikovanju odlitkov in toplotni odstranitvi voska
sta bila kalupa in zobje pripravljeni za postopek brizganja umetne
mase. Pred doziranjem se je zmešal
material za bazo proteze, nakar so
se kapsule z zmešanim materialom
in kalup namestili na brizgalno napravo (IvoBase Injector). Po izbiri
ustreznega programa se je proces
brizganja začel.
Po odstranitvi kalupa smo dobili
rezultat, ki se je ujemal z zahtevami. Točno so bile reproducirane
celo fine podrobnosti na diagnostičnem odtisu v vosku (slika 9).
Proteze so se natančno prilegale
modelom, zato so bili potrebni le
minimalni popravki.
Prilagoditev mehkih tkiv z uporabo SR Nexco
Tridimenzionalne obrise mehkega
tkiva je treba barvno prilagoditi.
Tako kot se za pomerjanje uporabijo različni barvni odtenki voska, je
treba za poustvaritev barvnih variacij naravnih dlesni uporabiti različne barve umetne mase. Za ta namen
je idealen laboratorijski kompozit
SR Nexco® s hitrim strjevanjem.
Ta material je dostopen za celoten
razpon barvnih odtenkov dlesni,
vključno z intenzivnimi barvnimi
variacijami. Naravni videz estetike mehkih tkiv lahko dobimo z
uporabo neposredne metode. Zaradi njegove nelepljive gostote je
kompozit preprost za uporabo in
ga pred nanosom ni treba segreti. Laboratorijski kompozit daje
ogromno možnosti za oblikovanje
posamezniku prilagojenega mehkega tkiva, saj je na voljo v širokem spektru materialov SR Nexco
Stains in SR Nexco Paste Effect. Z
njimi se zlahka poustvarijo različne debeline mehkih tkiv, ustrezna
gostota krvnih žil in raznovrstna
pigmentacija, tako da proteza spominja na naravne dlesni. Material,
namenjen za fino obdelavo umetnih dlesni, je optimalno usklajen z
materialom IvoBase, iz katerega je
izdelana baza proteze.
Material SR Nexco Paste Basic
Gingiva BG34 smo začeli na široko
nanašati na bazo proteze. Naravni
globinski učinek je bil dosežen z
intenzivnimi barvami SR Nexco,
tj. SR Nexco Paste
Intensive Gingiva. S temi materiali
so bile natančno poustvarjene papile in alveolarni prostori. Zatem je
bil nanesen svetlejši in prozornejši material SR Nexco Paste Transpa, ki je izboljšal učinek optične
barvne globine. Končni rezultat te
metode je bil naravni videz. Preplet različnih barvnih odtenkov,
konveksnih in konkavnih površin
v alveolarnem predelu ter prefinjenih rastrov nam je omogočil hitro
in preprosto reprodukcijo učinka
tridimenzionalne globine (slika
10). Vsaka plast se je svetlobno
polimerizirala 20 sekund. Vmesno
polimeriziranje se lahko opravi s
polimerizacijsko svetlobo Quick.
Pred končno polimerizacijo v svetlobni peči, npr. Lumamat 100, je
bila na bazo proteze nanesena ne
predebela plast glicerinskega gela
(SR Gel), da bi se zmanjšala tvorba
inhibicijske plasti. Pred poliranjem
protez je bilo treba narediti samo
še manjše korekcije oblike. Za ta
korak je najbolje uporabiti karbidne svedre. Inhibicijsko plast moramo odstraniti s celotne površine.
Pri končni obdelavi se je površine
najprej zgladilo s polirno gumo,
sledilo je še mehansko poliranje do
visokega sijaja pri nizki rotacijski
hitrosti, ki smo ga izvedli s krtačko iz kozje dlake, usnjeno krpico
in univerzalno polirno pasto (sliki
11 in 12).
Rezultat
Pacientka je zaradi naravne estetike zgornje in spodnje proteze
dobila “nov” estetski videz. Njen
nasmeh nam je povedal, da se ji
je povrnila samozavest, kar je bilo
največje plačilo za naše delo. Protezi je označeval dinamičen preplet
barv in naravnih svetlobnih odsevov, niansiranih površin dlesni ter
močnih zob zdravega videza (slika
13). Protezi sta se stabilno prilegali
čeljustim in zagotavljali želeni sesalni učinek. Fonetična in funkcionalna ocena kriterijev je potrdila
uspešnost zdravljenja. V primerjavi s stanjem pred posegom sta novi
protezi pacientkin obraz naredili
precej bolj mladosten (slika 14).
Avtorja:
Dr. Jiro Abe in Kyoko Kokubo,
Tokio/Japonska
IvoBase System
®
Inovativen sistem za baze protez
Natancne
zobne proteze
s pritiskom na gumb
Izredna kakovost v kratkem casu
• Popolna prilagoditev zaradi kontroliranega postopka injiciranja
• Tkivu prijazno zaradi zmanjšane preostale vsebnosti monomera
• Popolna avtomatizacija zaradi inteligentnega nadzora procesov - brez pare
www.ivoclarvivadent.com
Ivoclar Vivadent AG
Bendererstr. 2 | 9494 Schaan | Liechtenstein | Tel.: +423 235 35 35 | Fax: +423 235 33 60
15
[16] =>
DT_september2017.indd
KAKOVOST ESTETIKE
Ivoclar Vivadent
Kompetence v estetiki 2017
Skupni mednarodni simpozij o zobni estetiki
Prijavite se in si
zagotovite sedišče!
Austria Center Vienna | Bruno-Kreisky-Platz 1 | 1220 Dunaj | Avstrija
TOČK
14
DUNAJ, 10.-11. november 2017
H
N
LICE ČNI
Program kongresa
Predsednik znanstvenega odbora: o. Univ. Prof. Dr. Thomas Bernhart
PETEK:
10. NOVEMBER 2017
SOBOTA: 11. NOVEMBER 2017
11:00 – 13:00
Registracija
Glavni del – PREDAVANJA
09:00 – 09:30
Glavni del – PREDAVANJA
13:00 – 13:30
13:30 – 14:15
14:15 – 14:45
14:45 – 15:15
15:15 – 15:30
09:30 – 10:00
Otvoritvena slovesnost
Robert Ganley, Gernot Schuller, Dr. Laurent Schenck, Univ. Prof. Dr. Thomas Bernhart (US/AT/LI/AT)
10:00 – 10:30
Nove možnosti za oblikovanje smehljaja: od analognega k digitalnemu, a vodeno!
Assoc. Prof. Dr. Stefen Koubi & Hilal Kuday (FR/TK)
10:30 – 10:45
Zobozdravstvo digitalnih implantatov – Koliko bytov je potrebnih?
Dr. Tim Alexander Joda* (CH)
Vse digitalno. Tudi totalne proteze?
10:45 – 11:15
Prof. Dr. Florian Beuer (DE)
11:15 – 12:00
Razprava o prvem sklopu
Dr. Laurent Schenck
15:30 – 16:00
Odmor za kavo
12:00 – 12:45
16:00 – 16:30
“eLABor_aid®” - zajemi, kalibriraj in kreiraj!
Sascha Hein (DE)
Periprotetična integracija – digitalni pregled
Dr. Florin Cofar & Lorant Stumpf (RO/IE)
DIGITALIZIRAJTE – CAD/CAM vrti svet
Dr. Gerwin V. Arnetzl (AT)
Onkraj dentalne fotografije
Milos Miladinov (RO)
Razprava o drugem sklopu
Dr. Laurent Schenck
12:45 – 13:00
Estetska zabava z prigrizkom
16:00
16:30 – 17:15
17:15 – 17:45
17:45 – 18:15
18:15 – 18:30
18:30
Vzporedni del – DEMONSTRACIJE V ŽIVO na stojnici Ivoclar Vivadent
13:30 – 14:15
14:45 – 15:15
16:00 – 16:30
17:00 – 17:30
17:45 – 18:15
Kako dati nov zagon vaši tehniki nanašanja plasti z IPS e.max
Alen Alic (HR)
OSTAnite akTIVni – IPS Style in IPS Ivocolor
Florin Stoboran (RO)
Izgubljeno v drobnem tisku
Hilal Kuday (TR)
„Krona implantata naslednje generacije – popolna vez
med estetiko, učinkovitostjo in trpežnostjo“
Korak za korakom do varnega cementiranja restavracijskih
materialov na titanovo bazo.
Vincent Fehmer* (CH)
“eLABor_aid®” - zajemi, kalibriraj in kreiraj!
Sascha Hein (DE)
REGISTRACIJA NA PRIZORIŠČU KONGRESA
Registrirati se bo mogoče od petka 10. novembra
2017 od 11:00 naprej, ves čas kongresa.
URADNI JEZIK
Uradni jezik kongresa bo angleščina
s simultanim prevajanjem v različne jezike,
kar bo odvisno od potreb in števila udeležencev.
LICENČNE TOČKE
Število licenčnih točk se lahko razlikuje
glede na državo. Avstrijski uslužbenci
bodo dobili 14 licenčnih točk.
VEČ INFORMACIJ IN SPLETNA PRIJAVA:
http://cie.dental/
www.ivoclarvivadent.at
Ivoclar Vivadent GmbH
Tech Gate Vienna | Donau-City-Str. 1 | 1220 Vienna | Austria | Tel: +43 1 263 191 10 | Fax: +43 1 263 191 111
Odmor za kavo
Timski pristop v protetiki digitalnih implantatov:
prepoznavanje analognih pravil, da bi jih digitalno prekršili
Dr. Peter Gehrke & Carsten Fischer (DE)
laboratorij v digitalni zobozdravstveni ambulanti – VIZIJA JE POSTALA RESNIČNOST
MUDr. Petr Hajný (CZ)
Razprava o četrtem sklopu
Dr. Laurent Schenck
13:00 – 14:00
Odmor za kosilo
14:00 – 14:30
Polno keramični materiali in minimalno invazivno zobozdravstvo: dejstva in vizije
Prof. Dr. Petra Gierthmühlen (DE)
Estetsko zobozdravstvo – digitalni in analogni pristop
Assoc. Prof. Dr. Marko Jakovac & Alen Alic (HR)
Upravljanje bele in rožnate estetike – interdisciplinarni pristop
Prof. Dr. Irena Sailer* & Vincent Fehmer* (CH)
Peti sklop, zaključna razprava in slovo
14:30 – 15:15
15:15 – 16:00
Vzporedni del – DEMONSTRACIJE V ŽIVO na stojnici Ivoclar Vivadent
09:30 – 10:00
10:15 – 10:45
11:15 – 11:45
12:00 – 12:30
14:00 – 14:30
14:45 – 15:15
POLNA VSTOPNINA VKLJUČUJE
- obisk dentalne razstave
- program kongresa Kompetence v estetiki 2017
- odmore za kavo
- petkov zabavni večer s programom in živo glasbo
- bifejski prigrizek med sobotnim kosilom
"Cirkonijevi zobni implantati – zanesljiva alternativa titanovim implantatom?"
Dr. Stefan Röhling* (CH)
Aditivno zobozdravstvo – konvencionalne in digitalne tehnike
Dr. Knut Hufschmidt (AT)
Kompoziti v vsakdanji praksi: redne tehnike in tehnike enkratnega nanašanja
Dr. Ronaldo Hirata (US)
Razprava o tretjem sklopu
Dr. Laurent Schenck
„Krona implantata naslednje generacije – popolna vez
med estetiko, učinkovitostjo in trpežnostjo“
Korak za korakom do varnega cementiranja restavracijskih
materialov na titanovo bazo.
Vincent Fehmer* (CH)
OSTAnite akTIVni – IPS Style in IPS Ivocolor
Florin Stoboran (RO)
Kako dati nov zagon vaši tehniki nanašanja plasti z IPS e.max
Alen Alic (HR)
Izgubljeno v drobnem tisku
Hilal Kuday (TR)
“eLABor_aid®” - zajemi, kalibriraj in kreiraj!
Sascha Hein (DE)
Hitro, lahko in učinkovito: koncept površinske teksture
za mikro fasetiranje in monolitne tehnike
Dominique Vinci (CH)
PRIJAVA IN VSTOPNINA
Redna prijava 230 € (od 1. avgusta do 20. oktobra 2017)
Pozna prijava 270 € (od 21. oktobra 2017)
Študenti, asistenti 95 € *
Spremljevalci/-ke za estetsko zabavo: 65 €
* Študenti morajo biti vpisani na stomatologijo ali na srednjo šolo za zobotehnike.
Prosimo, da vaši prijavnici priložite kopijo vaše študentske izkaznice.
POGOJI PLAČILA IN ODJAVE
Storitve lahko plačate z bančnim nakazilom ali kreditno kartico.
Organizator sprejema odjave samo do 9. oktobra 2017.
V tem primeru bo od zneska odštetih 25 % za tehnične stroške.
V primeru odjave po 9. oktobru 2017 znesek ne bo povrnjen.
Prijavljeni udeleženci, ki se dogodka ne bodo mogli udeležiti,
imajo pravico, da pošljejo drugo osebo brez dodatnih stroškov.
Spremembe imen udeležencev se lahko sporočijo po e-pošti
najkasneje dva tedna pred dogodkom.
Vsi zneski vstopnine in prijavnine za delavnici vključujejo 20-odstotni avstrijski DDV.
[17] =>
DT_september2017.indd
KIRURGIJA
september 2017
17
Takojšnja obremenitev
zobnih vsadkov z
dinamično navigacijo pri
kirurškem postopku
Čeprav je osteointegracija zobnih vsadkov predvidljiva, je temeljito predoperativno načrtovanje predpogoj za uspešnost zdravljenja. Anatomske omejitve in protetični
vidiki spodbujajo kirurga za dosego zelo natančnega položaja zobnih vsadkov. V preteklosti so za pregled morebitnih mest za vstavitev zobnih vsadkov bili na voljo standardni intraoralni rentgenski posnetki.
Dandanes so dobro znani tridimenzionalni CT posnetki, ki omogočajo
bolj zanesljivo načrtovanje zdravljenja v primerjavi z dvodimenzionalnimi informacijami. Pretvorba
CT posnetka v tridimenzionalni
virtualni posnetek se lahko doseže
z računalniško programsko opremo, ki z uporabo CAD tehnologije
omogoča tridimenzionalni pogled.
Mnogo let je sterolitografsko vodena kirurgija delovala kot zlati
standard v računalniško vodeni kirurgiji pri vstavitvi zobnih vsadkov.
Ta tehnika je bila dobro razvita v
zadnjih letih in vse več strokovno
znanstvenih člankov je bilo objavljenih v povezavi z natančnostjo
postopka, zapleti, preživetjem in
uspešnostjo. Kakorkoli, stereolitografsko vodena kirurgija ima
nekatere večje pomankljivosti v
primerjavi z običajnim kirurškim
postopkom vstavitve zobnih vsadkov. Kirurg se mora zanesti na
predhodno načrtovano usmeritev
zobnih vsadkov, ki je načrtovana
v računalniški programski opremi
brez možnosti intraoralnih prilagoditev. Dodatno predstavlja nezmožnost otipanja med preparacijo in
vstavitvijo zobnega vsadka glavno
pomanjkljivost.
Resnična navigacija se zdi dragocena alternativna možnost za stereolitografsko (statično) vodeno kirurgijo, saj nudi terapevtom nekatere
prednosti v primerjavi s predhodno
tehniko. Z uporabo resnične-dinamične navigacije se lahko izognemo izdelavi stereolitografske šablone, kar pomeni tudi manjše stroške
zdravljenja. Navigacija velja za
dinamično voden kirurški sistem,
ki spremeni tudi načrt zdravljenja
(mesto in velikost ter število zobnih
vsadkov, poseg z režnjem ali brez,
itd.) in se enostavno izvede med samim kirurškim posegom. Tudi otip
med samim postopkom vrtanja, kot
tudi ročno preverjanje stabilnosti
manjkajoča druga ličnika (zob 15
zobnega vsadka je omogočeno pri Predstavitev kliničnega
in 25) v zgornji in (zoba 35 in 45)
uporabi navigirane kirurgije.
primera
v spodnji čeljusti. Pregled obzobV zadnjem desetletju je prišlo do
nih tkiv je pokazal odsotnost pasprememb v kirurškem in protetičnem protokolu. Rezultat se kaže 21-letna pacientka se je posveto- tologije. Kostna sidra, uporabljena
v pomembnem zmanjšanju časa vala za nadomestitev manjkajočih med ortodontskim zdravljenjem,
integracije zobnega vsadka. To obeh drugih ličnikov v zgornji če- so bila še vedno prisotna v drugem
je logična posledica neprestane- ljusti. Pacientka je bila sistemsko in četrtem kvadrantu. Predvideno
ga izboljševanja lastnosti zobnih zdrava in nekadilka. Pred tem je zdravljenje je vključevalo dva zobvsadkov in njihovih posameznih imela ortodontsko obravnavo na na vsadka v brezzobem področju v
delov, kar olajša zdravljenje z zob- Ghent univerzitetni bolnici zaradi zgornji čeljusti. Oba zobna vsadka
nimi vsadki. Navigirana kirurgija, multiple dentalne ageneze. Intra- sta bila oskrbljena z dvema začaki uporablja programsko opremo oralni klinični pregled je pokazal snima prevlekama znotraj 12 ur po
simulacije zobnega vsadka, lahko
1b
2
prispeva k boljšemu načrtovanju 1a
zdravljenja, saj zagotavlja predoperativni pogled anatomskih struktur,
ki so povezane z bodočo protetično oskrbo. To dejstvo lahko olajša
takojšnjo obremenitev zobnega
vsadka in omogoča terapevtu vnaprejšnji pregled potencialnega me- Navistent kirurško vodilo.
Ortopantomogramski posnetek pred začetkom zdravljenja.
sta in dimenzije bodoče protetične
restavracije. Mnogi vodeni kirurški 3a
3b
postopki se izvajajo brez dviga mukoperiostalnega režnja. Zmanjšanje
kirurškega mukoperiostalnega režnja ima lahko prednosti pri celjenju mehkih tkiv in pri udobju pacienta. Kakorkoli, pokazano je bilo,
da kirurški postopek brez dviga
mukoperiostalnega režnja, ne glede Predoperativni posnetek regije 15 in lateralni pogled.
na izkušnje terapevta, vodi v nepra- 4a
4b
vilno postavitev zobnega vsadka
in posledično v predrtje kortikalne
kosti ter nastanek dehiscence. Zaradi teh ugotovitev se priporoča, da
je pri kirurškem posegu brez dviga
mukoperiostalega režnja potrebno
dodatno vodenje med samo preparacijo mesta vstavitve in med samo Predoperativni posnetek regije 25 in lateralni pogled.
vstavitvijo zobnega vsadka. Iz tega
6
razloga je navigacija v kirurgiji po- 5
stala pomembno orodje v dentalni
implantologiji, saj ima prednosti
pred uporabo sterolitografsko vodene kirurgije in odpravi nekaj
pomembnih slabosti stereolitografskih postopkov.
Načrtovanje v Navidentu.
Načrtovanje v Navidentu.
vstavitvi zobnega vsadka (takojšnja
obremenitev).
Pred začetkom kirurškega posega
smo odtisnili zobni lok z ireverzibilnim hidrokoloidom (Cavex
CA37, fast set, Cavex, Holland)
za izdelavo diagnostičnega študijskega modela. Ti modeli so bili
uporabljeni za izdelavo kirurškega
vodila; od tu dalje ga imenujemo
NaviStent (sliki 1a in b). NaviStent
sluzi kot šablona in je bil v pacientkinih ustih med samim kirurškim
postopkom. Nato je bila pacientka
poslana na CBCT slikanje z vstavljenim NaviStentom (slike 2, 3a in
b, 4a in b).
Načrtovanje postopka
Narejen je bil standardni CBCT posnetek glede na linijo postopka in
glede na Navident postopek skeniranja (ClaroNav). CBCT posnetek
je bil posnet s Planmeca ProMax 3D
Max (Planmeca) ter z detektorjem
in izotropičnimi voksli. Velikost
polja je bila 50x100 mm in velikost
voxla je bila 200µm. Parametri
ekspozicije so bili 96kV in 10mA.
Skrbno smo uskladili velikost polja
s čeljustjo in rentgenskim sledilnikom, ki je bil nameščen anteriorno
v čeljusti.
Vsi posnetki so bili skrbno pregledani in nato pretvorjeni v 3D virtualni model z Navident programsko
opremo. Terapevt, ki je namestil
virtualne zobne vsadke v virtualni
3D model, je tudi izvedel sam kirurški postopek. Potencialno mesto
vstavitve zobnega vsadka in odgovarjajoča dolžina in širina zobnega
vsadka so bile načrtovane glede
na načrtovano protetično oskrbo.
Razdalja najmanj 3 mm od vratu
zobnega vsadka do roba dlesni je
bila načrtovana, saj le ta omogoča
biološki širini ustvarjanje oblik vezivnega tkiva okoli opornika (sliki
5 in 6).
[18] =>
DT_september2017.indd
18
KIRURGIJA
Kirurški postopek
Kirurški postopek je bil izveden v
lokalni anesteziji. Ustrezni aseptični in sterilni pogoji so bili vzpostavljeni za preprečiitev pooperativne
okužbe. Pred začetkom intervencije
je bil vstavljen Navistent preko preostalih zob. Primarno je bil pritrjen
s pomočjo podvisov preostalih zob
in dodatno z aplikacijo dentalnega
adheziva (Corega, GlaxoSmithCline, consumer Healthcare).
Pred začetkom osteotomije je bila
izvedena kalibracija osi vrtanja ročnika. Preparacija osteotomije je potekala pri maksimalni hitrosti 500
rpm s pomočjo Navident navigacijskega sistema za vodenje postopka
vrtanja, ki je na računalniškem za-
september 2017
slonu kazal želeno pot vrtanja. Pred
uporabo posameznega svedra je bil
izveden dodaten postopek kalibracije (slike od 7 do 9) za natančno
določitev mesta konice svedra.
Pred vstavitvijo posameznega zobnega vsadka je bila opravljena še
dodatna kalibracija, da bi bili sposobni navigirati zobni vsadek tudi
med samo vstavitvijo. To pomeni,
da si tako preparacija osteotomije
in vstavitev zobnega vsadka lahko
navigirata. Navident sistem navigacije uporablja vizualno predstavitev
kirurškega polja na zaslonu z zvočnimi signali za pomoč terapevtu
(sliki 10a in b).
Dva XPEED Anyridge zobni vsadki (Megagen) so bili vstavljeni. V
področju 15 zobni vsadek dolži-
7
ne 13 mm in premera 4mm ter v
področju 25 je bil vstavljen zobni
vsadek dolžine 10 mm in premera
3,5mm (slika 11a in b in 12).
Po vstavitvi zobnih vsadkov je
bilo opravljeno podaljšanje klinične krone v interkaninem sektorju
zgornje čeljustnice za boljšo estetiko. Vendar opis tega postopka presega namen članka.
Protetični postopek
Takoj po vstavitvi zobnih vsadkov
so bili odtisni zatički (Megagen)
privijačeni v zobne vsadke za odtiskovanje (slika 13). Odtisnili smo
s silikonskim odtisnim materialom
(Permadyne Penta H, 3M ESPE
Dental) in s plastično odtisno žlico
8
(3M ESPE Dental). Znoraj 8 ur sta
bili nameščeni dve začasni akrilni
prevleki, ki sta bili oblikovani na
začasnih titanovih opornikih. Preverili smo okluzijo in artikulacijo.
Vse suprastruktere so bile ročno
vstavljene z navorom maksimalnim
15 Ncm. Na začasnih prevlekah
konzole niso dovoljene v izogib
neaksialnim silam. Pooperativno
smo pacientki predpisali antibiotik
(amoksicilin 1000 mg, 2 krat dnevno za skupno 4 dni) in nesteroidne
analgetike (ibuprofen 600 mg) ter
ustno vodo (klorheksidin 0,12%).
Po enem tednu je pacientka prišla
na kontrolni pregled. Celjenje je
potekalo brez težav, znakov vnetja
ali okužbe (sliki 14 in 15).
9
Zaključek
To je bila prva takojšna obremenitev s pomočjo Navident navigacijskega kirurškega sistema. Pacientka ni navajala bolečine ali otekline
po dveh pooperativnih kontrolnih
pregledih. Nadaljnji opoperativni
rezultati se beležijo in so del pilotske študije na Ghent Univerzi (sliki
16 a in b).
Avtorji:
Dr. Jan Dhaese, Dr. Johan Ackhurst & Prof.Hugo De Bruyn,
Belgija
10a
Kirurško vodenje z Navidentom.
Kalibracija osi vrtanja.
Kalibracija konice svedra.
11a
11b
10b
12
Sliki 11 a in b: Pooperativni posnetek regije 15 in 25.
Poperativni ortopantomogramski posnetek.
Sliki 10 a in b: Kirurško vodenje z Navidentom.
13
14
15
16a
Pooperativna slika.
Pooperativna slika-frontalni pogled.
Pooperativna slika okluzalnih površin
v zgornji čeljusti.
Sliki 16 a in b: Pooperativna lateralna slika prevlek v področju 15 in 25.
16b
Abecedni seznam oglaševalcev
BK3 d.o.o.
27
IVOCLAR VIVADENT A.G.
15, 16
BREDENT d.o.o.
5
KORUM d.o.o.
26
COLTENE Holding AG
20
Laboratorios KIN S.A.
18
CROIXTURE
26
MEDIMPEKS d.o.o.
21
DENTAL TRIBUNE INTERNATIONAL
26, 28
MEGASONEX
29
FLEGIS d.o.o.
1, 7, 23
QSI Mednarodna šola Ljubljana
28
GC EUROPE N.V.
3, 25
VOCO g.m.b.h.
9
HERAEUS KULZER GmbH
19
3LAB PLUS d.o.o.
11
[19] =>
DT_september2017.indd
[20] =>
DT_september2017.indd
20
ENDODONTIJA
september 2017
Uporaba operativnega mikroskopa
in ultrazvoka za preparacijo
koreninskih kanalov
Uvod
STROJNI NiTi INSTRUMENTI
HyFlex™ EDM
• 5 generacija NiTi instrumentov
z edinstveno površino
• Izjemna odpornost na zlom
• Omogoča delo z manjšim
številom instrumentov
ORIFICE
OPENER
(opcija)
25 / .12
Glidepath instrument
10 / .05
Preparacija sistema
koreninskega kanala
HyFlex™
OneFile
25 / ~
FINISHING
FILES
Coltene Endo Workshop - Dr. Antonis Chaniotis
Radisson Blu Plaza Hotel, Ljubljana, 21. 10. 2017
40 / .04
50 / .03
60 / .02
Za prijavo prosimo pokličite:
Prodent d.o.o. – 01 5204 802 ali pišite na: info@prodent.si
(opcija)
002380
www.coltene.com
Namen preparacije koreninsko-kanalnega sistema je dobro znan. Sodobne tehnike preparacije vključujejo uporabo tako ročnih kot
tudi strojnih endodontskih instrumentov ter učinkovit sistem spiranja. Kompleksnost in raznolikost
morfologije koreninskih kanalov
predstavlja izziv za učinkovito
preparacijo, predvsem pri kanalih,
ki imajo nepravilno (ne-okroglo)
obliko kanala na vodoravnem prerezu. Sedanje tehnike niso vedno
popolnoma učinkovite in dobro je
znano, da so nekateri deli koreninskega kanala po instrumentaciji s
strojnimi instrumenti prekomerno
spreparirani, določen del površine kanala pa ostaja neinstrumentiran. Rezultati raziskave kažejo,
da najmanj 35% površine kanala
ostaja nedotaknjene. Po rezultatih
druge raziskave je odstotek neistrumentirane površine kanala v
distalni korenini spodnjih kočnikov še višji; in se giblje med 60 in
80 odstotkov, predvsem v 65% do
75% v zadnjih apikalnih 4 mm po
končani preparaciji. Poseben izziv
predstavljajo ovalni kanali, saj se
debris nabira v razširitvi in v istmusih (slika 1a in b). Pregled različnih tehnik preparacij je pokazal,
da se zaradi omejene učinkovitosti
irigacije v teh področjih debris in
razmazovina kopičita in ostajata
v teh neinstrumentiranih delih koreninskega kanala in zmanjšujeta
kakovost polnitve ter ogrožata
dolgotrajno uspešnost endodontskega zdravljenja.
Vzrok neuspeha endodontskega
zdravljenja je tudi zaradi prisotnosti mikroorganizmov v apikalnem poteku koreninskega kanala. Zato je veliko poudarka na
preparaciji in polnitvi apikalnega
dela koreninskega kanala. Uspeh
je posledično odvisen od apikalnega tesnjenja in prepuščanja
toksinov v periradikularna tkiva.
Uspešnost endodontskega zdravljenja zob brez periradikularne
lezije je zelo visoka. Uspešnost
endodontskega zdravljenja pa je
nižja pri zobeh z apikalnim parodontitisom in pri ponovnem
endodontskem zdravljenju, predvsem zaradi nezmožnosti odstranitve mikroorganizmov iz kanalskega sistema. Cilj je najti še bolj
učinkovita irigacijska sredstva in
[21] =>
DT_september2017.indd
ENDODONTIJA
september 2017
1a
tehnike irigacije, kot tudi izboljšati strojne instrumente in tehnike instrumentacije, ki bi premostile opisane pomanjkljivosti.
Idealna oblika preparacije s strojnimi instrumenti je možna le v
kanalu, katerega presek se ujema
z obliko instrumenta. Številni
kanali vzdolž poteka variirajo v
obliki. Lahko imajo nepravilen
in ovalen presek, večina debrisa
se nakopiči med rezili instrumenta, nekaj debrisa pa se nakopiči
v prostor med instrumentom in
steno kanala (slika 2). Pojavnost
istmusov v zgornjih in spodnjih
kočnikih je zelo visoka. Med preparacijo kanala se v njih kopiči
debris, s tem se onemogoči možnost dezinfekcije teh področij.
To predstavlja glaven vzrok neuspeha endodontskega zdravljenja, predvsem pri prvih zgornjih
in spodnjih kočnikih (slika 3).
Bolj kot je zgoščen debris, težje irigant (natrijev hipoklorit) in
kalcijev hidroksid prodreta v ta
področja. Paque in sod. so ugotovili, da približno polovico debrisa, ki nastane med instrumentacijo mezialnih kanalov spodnjih
kočnikov, po irigaciji ostaja v
kanalskem sistemu.
Neuspeh endodontskega zdravljenja pri zgornjih kočnikih je
vodil k razpoznavi in zdravljenju
drugega meziobukalnega kanala (MB2). Različne raziskave so
ugotovile prisotnost MB2 kanala
do 90% v zgornjih prvih kočnikih. Somma in sod. so pokazali,
da se v 58% zob MB1in MB2
združita v apikalnem poteku. Pri
neupešnem endodontskem zdravljenju zgornjega prvega kočnika, kjer je bil instrumentiran, očiščen in polnjen MB1 kanal, se je
potrebno vprašati, ali je neuspeh
zaradi nezadostno očiščenega
apikalnega poteka MB1 kanala
ali zaradi spregledanega in neinstrumentiranega MB2 kanala
ter spregledanega istmusa med
dvema kanaloma. Razpoznava in
zdravljenje MB2 s sočasnim ponovnim endodontskim zdravljenjem MB1 pogosto vodi v uspešno zdravljenje. To nakazuje, da
polnila niso vedno zadostna, da
zadržijo bakterije. Pravzaprav
je koronarno prepuščanje dokazano kot glaven vzrok za neuspeh endodontskega zdravljenja.
Brez dvoma ostanki debrisa med
polnilnim materialom in steno
kanala predstavljajo prosto pot
bakterijam in predstavljajo vzrok
neuspeha zdravljenja.
2
1b
V in vivo raziskavi so mezialne
kanale 16 spodnjih kočnikov z
okuženimi kanalčki endodontsko zdravili z običajno metodo
zdravljenja v eni seji, apikalni
deli korenine so bili kirurško
odstranjeni in pregledani pod
svetlobnim elektronskim mikroskopom. V večini kanalov so se
nahajali preostali mikroorganizmi v nedostopnih področjih, na
neinstrumentirani površini glavnega kanala, v lateralnih kanalih
in v istmusih.
Če se lateralne razširitve kanala nadaljujejo v apikalnem delu,
odstranitev bakterij in hranil iz
teh področij zmanjša bakterijsko
obremenitev in prispeva k uspehu
zdravljenja. Predlagane so bile
različne tehnike za premostitev
nezadostne mehanične preparacije kanala pri ne-okroglih kanalih,
vključno s cirkumferentno instrumentacijo z ročnimi in s strojnimi
instrumenti kot tudi preparacija s
SAF instrumentom, ki se prilagodi glede na obliko kanala. Dokazano je instrumentacija s SAF
sistemom bolj učinkovita v kanalih ovalne oblike v primerjavi
z običajnimi Ni-Ti strojnimi instrumenti z rotacijo.
Kakorkoli, De Deus in sod. so
pokazali, da pri preparaciji spodnjih podočnikov tudi ta tehnika
ni popolnoma očistila kanalov.
Pokazali so, da rotacijski strojni instrumenti niso dosegli recesusov ovalnih kanalov in da
ima natrijev hipoklorit omejeno
zmožnost kompenzacije neučinkovitosti strojnega instrumenta.
Dalje ugotavljajo, da prepričanje,
da strojni instrument oblikuje,
irigant pa očisti, je bolj pobožna
želja kot pa znanstveno dokazano. V preglednem članku je ugotovljeno, da sistem SAF ne zmore
preparacije ozkega istmusa, ožjega od 0,2 mm. Tako v primerih
ozkih istmusov predstavlja izziv
omogočiti zadostno količino iriganta v zelo ozka področja, kjer
je nakopičen debris.
Pred kratkim je bil predstavljen
nov koncept instrumentov XP-3D
Finisher (Brassler), ki spreminja
obliko glede na temperaturo z
namenom oblikovanja ozkih kanalskih nepravilnosti. To morda
pripomore pri odstranjevanju
mehkih tkiv v ne-okroglih kanalih, najverjetneje pa ima omejeno
učinkovitost v situacijah, kjer je
tkivo ali polnilni material dobro
vezan na stene koreninskega kanala.
21
Med številnimi tehnikami irigacije poznamo tudi metodo pasivne
ultrazvočne irigacije. Ultrazvok
se v endodontiji uporablja že vrsto let. Ultrazvok v endodontiji je
uvedel Richmann leta 1957 kot
ultrazvočno preparacijo koreninskega kanala. V naslednjih letih
je bila zelo popularna uporaba
ultrazvočno aktiviranega instrumenta za odstranjevanje dentina
v koreninskem kanalu. Zaradi
nezmožnosti nadzora delovanja
instrumenta v kanalu so tehniko
sčasoma opustili zaradi zapletov
pri instrumentaciji, saj so nasta-
jale stopničke v kanalu, apikalna
predrtja in zlom instrumenta. V
1980 so raziskovalci pokazali,
da pasivna ultrazvočna irigacija
(PUI) bolj učinkovito očisti kanalski sistem v primerjavi s sonično irigacijo s simultano instrumentacijo (UI), kjer namenoma
ustvarimo stik pile s steno dentina. Pri PUI se uporablja ultrazvočno aktivirano pilo za irigacijo
kanala in za odstranitev debrisa s
kombinacijo zvočnega valovanja
in kavitacije (slika 4).
PUI je dokazano učinkovita v
apikalnem področju ukrivljenih
kanalov in v področju istmusov
med dvema kanaloma. Dokazano
je, da PUI v primerjavi z ročno
običajno irigacijo bolj učinkovito odstrani tkivo in ne poškoduje
stene kanala. V nekaterih raziskavah so poročali o različni učinkovitosti PUI, ki so jo razlagali s
težavami pri določitvi standardne
pozicije pile v središču koreninskega kanala.
Po uvedbi dentalnega mikroskopa se endodontsko zdravljenje izvaja pod različnimi povečavami;
do približno 25x pod neposredno
osvetlitvijo, ki prodre v globi-
be smart...
SS_ONE +
VSA OPCIJSKA OPREMA
Konfiguracija ergonomskega stola:
• Zobozdravniški element s 5 inštrumenti in odlagalno površino
(zračni turbinski bič z optičnimi vlakni) tipa midwest.
• Asistentski element s trifunkcijskim pusterjem in dvojno kanilo za
močno in šibko odsesavanje. Dva ločena zračnotesna filtra.
• Nadzorna plošča s 15 funkcijami.
• Nadzorna plošča z 10 funkcijami na asistentskem elementu.
• Programiranje 3 položajev.
• Pregledovalnik rentgenskih slik - negatoskop.
• Mikromotor z LED osvetlitvijo – proizvaja TKD Italija.
• Moder kolenčnik 1:1 z O.V. – proizvaja W&H Italija.
• 2 turbini Bravia z visoko hitrostjo in hitrim priključkom – TKD Italija.
• Trifunkcijski puster, inštaliran na pladnju za inštrumente –
FARO Italija.
• Odstranjevalec zobnega kamna Titanus z notranjim pršenjem –
združljiv z znamko EMS – proizvaja TDK Italija.
• Nožna stopalka FARO.
• Led reflektor Maia – proizvaja FARO Italija (svetilnost od 8.000 do
35.000 luksov).
• Endoskopski komplet (monitor + kamera + nosilni drog).
• Vrtljiv fontana iz temnega stekla/bele keramike.
• Vrtljiv vodni blok, notranja konstrukcija iz aluminija.
• Silikonske obloge za pladnje, čiščenje z avtoklavom.
• Dvojni rezervoar za sistem čiste vode (2 l) in dezinfekcijski sistem.
• Levi in desni naslon za roko.
• Oblazinjenje prevlečeno s sintetičnim usnjem (šivano).
• Stol za zobozdravnika iz sintetičnega usnja (šivano).
• Na voljo tudi za zobozdravnike levičarje.
€ 11.900
PUBBLICITA' RIVISTE VERTICALE sloveno DEF..indd 1
3 letna garancija
Vključena
Stroški pošiljanja
Vključeni
Stroški inštalacije niso vključeni.
simple&smart
ITALIA
www.simplesmart.it
info@simplesmart.it
Phone: +39 (0)35-0172056
in
uradni distributer za Slovenijo
MEDIMPEKS DOO
Vrtojbenska cesta, 19A
5290 Šempeter Pri Gorici
www.medimpeks.si
info@medimpeks.si
Phone: 08 205 35 44
19/05/2017 09:07:15
[22] =>
DT_september2017.indd
22
ENDODONTIJA
3
no koreninskega kanala. Tako je
omogočena natančna preglednost
sprepariranega kanala. Po končani instrumentaciji kanala z običajnimi metodami kanal speremo
in osušimo ter ga pregledamo pod
povečavo mikroskopa predvsem
v apikalnem področju. Natančno
pregledamo stene ter lateralne
razširitve kanala. Kanal ravnega
poteka lahko pregledamo vse do
apikalne zožitve. Strojni instrumenti zmanjšajo ukrivljenost kanala v koronarni in srednji tretjini, zato se lahko večina kanalov
6
september 2017
4
pregleda po celotni dolžini oz.
nekaj milimetrov manj. Pregled
kanala pod 10x povečavo ali višjo omogoča pregled neobdelanih
površin sten kanala, kjer se nahaja rezidualno tkivo (slika 5). To
so običajno razširitve ovalnega
oz. sploščenega kanala, istmusov
in zažetkov.
Preparacija teh področij v gladko
in pravilno obliko brez prekomerne odstranitve dentina predstavlja
izziv. Za čim bolj učinkovito dezinfekcijo je potrebno omogočiti
prodiranje iriganta v apikalno področje kanala. Naša pričakovanja
so, da s pomočjo različnih tehnik
oblikovanja omogočimo dostop
irigantom in kalcijevhidroksidu
v omenjena področja. Tam čim
bolj učinkujejo na preostala tkiva
in mikroorganizme. Ne zanikamo
učinkovitosti irigantov v teh področjih, vendar pa s strojnimi endodontskim instrumenti z odstranjevanjem dentina in ustreznim
oblikovanjem iz kanala odstrani
večji del mikroorganizmov. V
koronarnem poteku kanala v ta
namen uporabimo ustrezen začetni endodontski instrument
ali ultrazvočni nastavek. Gre za
krajši instrument večjega konusa.
Pri delu z njim imamo omejeno
vidljivost. Lahko ga uporabljamo
le v ravnem poteku kanala. V globjih predelih kanala se z veliko
učinkovitostjo uporablja ultrazvočno aktiviran instrument.
5
Zelo učinkovita rešitev je uporaba ultrazvočno aktivirane K-pile
(UEKF), to je instrument, ki so
ga po ugotovljenih težavah z ultrazvokom v 1980 letih zavrgli.
Razlika pri uporabi med zdaj in
takrat je pri uporabi dentalnega
operativnega mikroskopa, saj
pod povečavo delo z instrumentom dobro nadzorujemo. Tudi
nastavitve moči so se ustrezno
zmanjšale in znižale tveganje za
zlom instrumenta na minimum.
V številnih kliničnih situacijah
UEKF premosti številne omejitve preostalih ultrazvočnih nastavkov.
Instrument se lahko zvije v različnih smereh, tako da glava instrumenta ne moti pogleda in da
instrument sledi ukrivljenosti koreninskega kanala. Z delom pod
povečavo dentalnega mikroskopa
se lahko instrument po končani
instrumentaciji s strojnimi instrumenti natančno usmeri v neobdelano področje kanala. Velikost
20 UEKF z 2% konusom je optimalna velikost, čeprav se lahko
občasno uporabi tudi instrument
večje velikosti. Instrument je
relativno fleksibilen in odstrani
samo 0,2 mm dentina, tako je nepotrebna odstranitev dentina minimalna (slika 6).
Instrument deluje na več načinov; enostavno se ga lahko predhodno ukrivi, da sledi ukrivljenosti kanala. Instrument se lahko
se uporabi na »aktiven« način
za odstranitev dentina ali kot
»planning« instrument z uporabo
rezil na delovni strani. Lahko se
uporablja z različnim pritiskom
na steno kanala; npr. pri razširitvah ovalnih kanalov ali v področju istmusa. Večji kot je pritisk na
instrument, več dentina odstrani,
na enak način kot pri ročnih instrumentih, vendar se tu uporabi
učinek ultrazvoka. Ko pritisk na
pilo popusti, se poveča ultrazvočni učinek in se izvaja prednosti učinka pasivne ultrazvočne
irigacije. Učinkovitost te tehnike
se poveča tako s fleksibilnostjo
K-pile, ki jo lahko predhodno
ukrivimo, pa je vendar dovolj
rigidna, da učinkovito odstrani
dentin v ciljnih področjih. Instrument se lahko uporablja v obeh
načinih preko nadzora lateralnega pritiska, ki ga izvajamo na
ročnik ultrazvoka.
Pri kliničnih primerih ponovnega endodontskega zdravljenja
UEKF pila in namenski ultrazvočni nastavki učinkovito odstranijo predhoden polnilni material,
zlomljene instrumente in zatičke
z minimalno invazivno tehniko.
UEKF pila se uporablja pri nižji moči za minimalno možnost
zloma instrumenta in omogoča
odlično preglednost.
Namenski ultrazvočni nastavki so učinkoviti samo na konici.
So delno uporabni pri odstranitvi
zalomljenega instrumenta. Preostali ultrazvočni nastavki, ki jih
predhodno ne moremo ukriviti,
se lahko uporabljajo le v ravnem
poteku koreninskega kanala.
Odstranitev gutaperče iz ovalnih
kanalov pogosto predstavlja izziv, saj je strojni instrumenti ne
odstranijo popolnoma. Rigiden
ultrazvočen nastavek bolj zmehča gutaperčo, medtem ko UEKF
pila s povečano amplitudo instrumenta odstrani gutaperčo.
Zaključek
Tako uporaba ultrazvoka kot dentalnega mikroskopa je bistvenega
pomena v endodontiji. Sočasna
uporaba omogoča minimalno
invazivno preparacijo, ki bolj
učinkovito očisti kanalski sistem
pri prvotnem in ponovnem endodontskem zdravljenju. Običajna
metoda irigacije naj se še vedno
uporablja, predvsem tam, kjer
vidljivost kanala pod povečavo
dentalnega mikroskopa ni mogoča, npr. v apikalnem področju
ukrivljenega kanala. V tem članku opisana tehnika pripomore k
zmanjšanju števila bakterij v kanalskem sistemu, kar se odraža v
bolj predvidljivi uspešnosti endodontskega zdravljenja.
Avtor:
Dr. Anthony C.S.Druttman, VB
Minimalno invazivna
protetična oskrba z različnimi
keramičnimi materiali
Pri kliničnih primerih, kjer je potrebna rekonstrukcija celotnega
zobnega loka, je pomembno, da
sledimo sistematičnem postopku
in pazljivo uporabljamo med seboj
kompatibilne materiale. Sledi opis
kliničnega primera z agenezo zob.
Na tržišče vsak dan prihajajo novi
sodobni materiali in inovativne
tehnike za sodobno estetiko in minimalno invazivno zobozdravstvo.
Posledično se protokoli protetične
oskrbe izboljšujejo in spreminjajo. Kadar je indicirana zahtevna
protetična oskrba, je pri samem
zdravljenju poleg funkcionalnih in
estetskih zahtev pacienta potrebno upoštevati tudi npr. psihološki
stres in finančno zmožnost pacienta.
V tem članku bomo raziskali možnosti minimalne invazivne protetične oskrbe, a z upoštevanjem
zgoraj opisanih dejavnikov.
Kliničen primer
23-letni pacient je imel hipodontijo
zob (agenezija zob). Vsega skupaj
je manjkalo 14 zob (slika 1). Tako v
zgornji kot tudi v spodnji čeljustnici je manjkalo po 7 zob. Tovrstna
hipodontija se kaže v zelo majh-
ni vertikalni dimenziji okluzije.
V nekaterih kliničnih primerih je
moteno tudi žvečenje. Na začetku
zdravljenja oz. protetične oskrbe je
potrebno upoštevati psihosocialne
vidike. V tem kliničnem primeru
smo pri prvem obisku opazili, da
se pacient ni smejal in pri govoru
[23] =>
DT_september2017.indd
PROTETIKA
september 2017
je usta pokril z roko. Zaradi omejenih finančnih zmožnosti mladega
pacienta in prisotnega strahu pred
operativnim posegom (zdravljenje
z implantati), smo se odločili za
konzervativno protetično zdravljenje. Protetičen načrt je vključeval
oskrbo zob v zgornji čeljustnici
s polnokeramičnim fiksnoprotetičnim mostom in oskrbo zob v
spodnjem interkaninem sektorju z
estetskimi keramičnimi (litijevdisilikatnimi) luskami in oskrbo zob
transkaninega sektorja s kovinskokeramičnimi prevlekami.
2
3
Sprednja Lucia grizna plošča za oceno centrične relacije.
Registracija griza v protruziji z Virtuak CAD-bite.
23
1
Pacient s hipodontijo: portretna fotografija
začetnega stanja. Skupno v zgornji in spodnji čeljusti manjka 14 zob.
Klinični pregled in načrt
zdravljenja
Prvi korak postopka oralne rehabilitacije je klinični pregled, ki vključuje analizo obraznih in dentalnih
dejavnikov. Klinični pregled pacienta je pokazal močno zmanjšano
vertikalno dimenzijo okluzije. Pacientu je manjkalo 14 stalnih zob.
Prisotni zobje pa so bili kariozni,
zob 36 je bil tako močno kariozno
uničen, da je bila potrebna njegova
ekstrakcija.
Da zobnemu tehniku zagotovimo
potrebne informacije za izdelavo wax-up restavracij in podatke
o vertikalni dimenziji okluzije,
je potrebna registracija stanja z
obraznim lokom ter odtis zgornjih
in spodnjih zob. V kolikor je potrebno vertikalno dimenzijo okluzije povečati, je najprej potrebno
določiti ustrezno centralno pozicijo. V tem primeru smo uporabili
anteriorno Lucia ploščo iz termoplastičnega materiala, ki nam je
bila v pomoč pri registraciji griza
(slika 2). Z obraznim lokom smo
določili odnos zgornje čeljustnice
na horizontalno referenčno linijo
oz. glede na bipupilarno linijo. Pri
izdelavi preobsežnih restavracij
je potrebno posneti protuzivne in
lateropulzivne položaje in v artikulator vnesti dodatne nastavitve. Dodatni silikon (npr. Virtual®
CAD-bite) se lahko uporabi v ta
namen. V večini kliničnih primerov ta vrsta materiala zagotavlja
hitrejše in bolj natančne rezultate
v primerjavi z voskom. Pri uporabi voska za registracijo griza je
pacientu potrebno pokazati, kako
naj premakne čeljust v protruzijo
ali v lateropulzijo. Izkušnje kažeFMX-Flegis-0917-Oglas-iTOP-DentalTribune-VE-297x420+3mm.indd 1
4. 09. 17 15:02
[24] =>
DT_september2017.indd
24
PROTETIKA
september 2017
4
5
6
Wax –up: idealni funkcijski in estetski položaj in prilagoditev okluzalne ravnine in Špejeve krivulje.
S pomočjo wax up-a izdelan mock-up in intraoralen pregled funkcionalnih
in estetskih komponent.
Spreparirani sprednji zgornji zobje.
7
8
9
Spreparirani sprednji spodnji zobje.
CAD/CAM dolgotrajni provizorji (Telio CAD) v ustih.
CAD/CAM kovinsko ogrodje na modelu v zgornji čeljusti.
10
11
12a
12b
Kovinsko keramičen most v transkaninem sektorju (IPS
Style); polnokeramičen most na sprednjih zgornjih zobeh (IPS e.max Ceram) in estetske fasete na spodnjih
sprednjih zobeh (IPS e.max Press).
Restavracija v zgornji čeljusti spredaj po cementiranju
z estetsko kompozitnim cementom (Varionlink Esthetic
DC).
Dokončna restavracija v ustih…
...in portretna fotografija pacienta.
jo, da je enostavneje dovoliti pacientom, da sami izvedejo te premike in se ustavijo, ko dosežejo
»pravi položaj« (slika 3). Virtual
CAD-bite se nanese, ko so zobje v
tem položaju.
Wax-up in Mock-up
Za izdelavo wax up restavracij je
potreben natančen odtis zgornjih
in spodnjih zob, prenos podatkov z
obraznim lokom, registracija griza
v centralnem položaju z voskom
s predhodno določeno vertikalno
dimenzijo okluzije, portretna fotografija in fotografija nasmeha. Vsi
ti podatki se uporabijo pri izdelavi
restavracij v vosku. Zobje se postavi v njihov idealni funkcionalni
in estetski položaj. Nadalje sta bili
prilagojeni okluzalna ravnina in
Špejeva krivulja (slika 4). Da smo
preverili laboratorijsko delo intraoralno, je bil narejen tudi mock-up
(Telio® CS C&B) (slika 5). Vsi
funkcionalni in estetski parametri
so bili nato preverjeni v ustih.
Ta faza zdravljenja je zelo pomembna iz več razlogov; predvsem ima pacient možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju
nasmeha, kar je zelo spodbudna
izkušnja. Poleg tega se lahko
funkcionalni wax-up, maksimalna
interkuspidacija, nova vertikalna
dimenzija in gibanje v protruzijo
in lateropulzijo preverijo v realnem stanju. Še več, mock up služi
kot model provizoričnih prevlek.
Zato ga je potrebno izdelati z visoko natančnostjo. Ko je pacient
dokončno zadovoljen s predlagano
protetično oskrbo in mock up zadosti vsem kliničnim kriterijem, se
zdravljenje dejansko lahko prične.
Preliminarno zdravljenje
Dandanes predstavlja preparacija
zoba minimalno invazivni postopek. Preparacija zoba ima veliko
pozornosti. Kljub temu so prisotni
še drugi vidiki, ki jih ne smemo
zanemariti. Pomembne so tudi lastnosti materialov, ki jih uporabljamo, saj močno vplivajo na končni
rezultat. Sodobni materiali omogočajo vse bolj sofisticirane možnosti. Pred uporabo novega materiala
je pomembno preučiti priporočila
proizvajalca za uporabo materiala.
Skrbno načrtovanje in natančna izdelava mock- upa zmanjša potrebno preparacijo za izdelavo dokončne restavracije. S pomočjo mock
upa so zobje ustrezno spreparirani
za luske, pa tudi za prevleke. Uporaba optičnih pripomočkov, kot so
dentalne povečevalne lupe in dentalni mikroskop, pripomorejo k še
bolj natančnemu in lažjem delu.
V opisanem kliničnem primeru so
bili zobje sprva temeljito očiščeni.
Narejene so bile načrtovane ekstrakcije zob in en zob je bil endodontsko zdravljen. Nato so bili
zobje obrušeni in pripravljeni za
protetično oskrbo (slika 6 in 7). S
pomočjo CAD/CAM tehnologije
so bili izdelani dolgotrajni začasni
provozoriji. Wax up je bil digitaliziran z laboratorijskem skenerjem. Ta informacija je zagotavljala
osnovo za računalniško oblikovanje provizorijev. CAD/CAM izdelani provizoriji so bili narejeni
iz kompozita v barvi zoba (Telio
CAD), ki sočasno služijo kot test
oz. načrt v obdobju celjenja. Njihova funkcija in estetika sta bili
natančno preverjeni in prilagojeni
(slika 8).
Izdelava dokončne
restavracije
Faza dokončne protetične oskrbe
se prične, ko pacient nosi začasno
oskrbo zadosten čas. Pred odtiskovanjem so bili zobje ponovno spreparirani in zaglajeni. Zelo pomemben je prenos vertikalne dimenzije
okluzije in podatek o odnosu zob –
zob iz provizorične do končne restavracije. V ta namen je primerna
tehnika »crossmounting«. Ta metoda narekuje najprej izdelavo registracije griza sprepariranih zob v
zgornji in spodnji čeljustnici. Nato
je potrebna druga registracija griza
med provizoriji v zgornji čeljusti in obrušenimi zobmi v spodnji
čeljusti. In tretjo registracijo griza
predstavlja registracija razmerja
med obrušenimi zobmi zgoraj in
provizoriji v spodnji čeljustnici.
Za izdelavo restavracije zobni tehnik potrebuje sledeče minimalne
informacije: natančen odtis zgornjih in spodnjih zob, natančen
odtis provizorijev, registracijo z
obraznim lokom in tri registracije
griza (»crossmounting«) in novejšo portretno fotografijo pacienta s
provizoriji, kot tudi fotografijo pacienta z nasmehom.
Namen te faze je prenesti obliko
in okluzalno ravnino provizorijev
in to informacijo natančno prenesti na dokončno restavracijo. V
ta namen so bili po »crossmounting-u« v artikulator postavljeni
glavni zatiči. Ker bo dokončna
protetična restavracija replika začasnih prevlek, je njena izdelava
relativno enostavna.
Rezultat uporabe CAD/CAM tehnologije je, da se lahko ogleda dokončna restavracija, pa tudi spremeni oz. podvoji z namenom, da
so vsa priporočila oblikovanja lah-
ko vidna. Wieland Precision Land
(WPT; Naturms, Italija) center za
rezkanje je izdelal jedro protetičnega dela sprednjih zob (slika 9).
Ogrodje je bilo preverjeno v ustih
za natančno prileganje restavracije.
Zaradi napak pri odtiskovanju,
pri ulivanju mavčnih modelov ali
pri izdelavi modela se zgodi največ nepravilnosti. Tudi keramične estetske luske spodnjih zob so
bile narejene s pomočjo digitalne
tehnologije. Narejene so bile iz
litijev-disilikatne steklokeramike
(IPS e.max®).
Nanos keramike na kovinsko
ogrodje je bil narejen z novim PFM
sistemom IPS Style®, ki omogoča želeni naraven videz, translucentno nianso brez spremembe na
svetlosti. IPS style ceramic nudi
veliko prednosti, saj se optimalno
kombinira z IPS e.max Ceram. Luske keramike na kovinsko ogrodje
se optimalno prilagodijo na most
v zgornji čeljusti. Po prvi peki
keramike je sledilo preverjanje restavracije, kjer se lahko napravijo
manjše prilagoditve. Sledi glazura keramike in končno poliranje.
Luske so bile dokončane z nanosom tanke plasti IPS e.max Ceram
A1. Sledil je tanek sloj glazure
(slika 10). Pred cementiranjem
restavracije so bili zobje očiščeni
in namestili smo osušitveno opno
(OptraDam® Plus). Kompozitni
cememt (npr.Variolink® Esthetic)
je primeren za cementiranje tovrstne restavracije. Ima odlične
adhezivne lastnosti in klinično dobrodošle lastnosti; npr. enostavno
odstranitev viška cementa in dolgotrajno stabilnost barve. Sistem
ima dodatno prednost, da sta barvi
dvojno strjujočega in svetlobno
strjujočega cementa enaki. Dvoj-
no strjujoč cement je primeren za
cementiranje prevlek in mostičkov (slika 11) in svetlobno strjujoč
kompozitni cement za cementiranje lusk. V nadaljevanju smo uporabili Monobond S®Etch&Prime
za kondicioniranje lusk pri adhezivnem cementiranju. Po nežnem
peskanju sta bila cirkonijevoksidin
kovinskokeramična restavracija
pripravljena za namestitev z nanosom Monobond Plus. Nanesli
smo glicerinski gel (Liquid Strip)
za preprečitev nastanka inhibicijskega sloja. S končnim rezultatom
smo bili vsi zadovoljni. Situacijo,
ki smo jo vzpostavili med samim
zdravljenjem, smo natančno prenesli na dokončno restavracijo
(sliki 12a in b).
Zaključek
Pri bolj kompleksnih kliničnih
primerih je še posebej pomembno
natančno protetično načrtovanje z
vsemi posameznimi koraki zdravljenja, ki jim je potrebno slediti
tekom same oskrbe. Pri opisanem
kliničnem primeru so bili kombinirani različni materiali za končen
harmoničen rezultat. Odlična kombinacija med terapevtom in zobnim
tehnikom je nujna za doseganje
odličnih estetskih rezultatov.
Avtorja:
Marko Jakovac (Hrvaška)
in Michele Temperani (Italija)
[25] =>
DT_september2017.indd
EQUIA-10 YEARS-LOGO.indd 1
10/08/2017 15:43
[26] =>
DT_september2017.indd
Essential Dental Media
Dental Tribune International
The World’s Largest News
and Educational Network
in Dentistry
www.dental-tribune.com
PERIOKIN GEL 0,2 % klorheksidina DG 30 ml
VISOKO BIOLEPLJIV GEL
Podaljšano delovanje,
gel ostaja na prizadetem območju.
SUPERIORNA
NEGA USTNE
SLUZNICE
KLORHEKSIDIN DG: ZLATI
STANDARD USTNE NEGE
• Superiorno regenerativno
delovanje.
• Visoka koncentracija:
0,2%: visoka učinkovitost.
BREZ ALKOHOLA:
• Ni draženja dlesni.
ODLIČEN OKUS:
• Boljša sprejemljivost
uporabnikov.
Več informacij:
tel.: 01 620 75 95 / e-pošta: info@3pharm.si
Proizvajalec:
UPORABA:
• Nadzor zobnih oblog.
• Parodontalna in
periimplantna higiena.
• Ustna zaščita.
• V primeru prekomernega
nastajanja plaka.
• Lokalna aplikacija na sluznico.
NAVODILA ZA UPORABO:
Nanesite gel 2 do 3-krat dnevno z
gladko zobno ščetko ali vatirano
palčko in masirajte dlesni ali pa
nanesite gel direktno na želeno
mesto s čistim prstom. Po uporabi
ne pogoltniti gela, ne izpirati ust,
ne čistiti zob, ne jesti ali piti
najmanj pol ure po nanosu.
Aplikacija pred spanjem je učinkovitejša. Uporabljati 1-2 tedna,
dokler si sluznica popolnoma
ne opomore.
KONTRAINDIKACIJE:
Ne uporabljati v primeru preobčutljivosti na klorheksidin ali katerokoli od sestavin Periokin gela.
VARNOSTNO OPOZORILO:
• Pojavi se lahko sprememba
okusa ali manjši pekoč občutek,
ki običajno samodejno
izzvenita že v času uporabe.
• Zabarvanje zob ali polnitev se
lahko pojavi po daljši uporabi
proizvodov s klorheksidinom,
pogosteje, če se uživa kava, vino
in čaj. Zabarvanje ni permanentno in se lahko odpravi samodejno ali s posegom zobozdravnika.
SESTAVA:
Sorbitol, voda, PEG-60 hidrogenirano ricinusovo olje, hidroksietilceluloza, aroma, kloroheksidin
diglukonat, natrijev metilparaben,
metil salicilat, mentol, citronska
kislina, eugenol, d-limonen,
cinamal.
NA VOLJO PRI IZBRANIH
DOBAVITELJIH, V LEKARNAH IN
SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH.
[27] =>
DT_september2017.indd
MIKROBIOLOGIJA
september 2017
27
Povezava med oralnimi bakterijami,
možganskimi mikrokrvavitvami in kapjo
tere so bili predvsem ogroženi
preiskovanci. Poudarili so, da so
zanimivi preiskovanci z MMK.
Trenutni podatki podpirajo vpliv
KYOTO, JAPONSKA: Možganske mikrokrvavitve (MMK) so
se v več raziskavah pokazale kot
pomemben predhodnik kapi. Nadaljnje raziskave namigujejo, da
je cnm-pozitiven Streptococcus
mutans, vrsta oralne bakterije,
ki je povezana z zobnim kariesom, vključena v razvoj nastanka
možganskih mikrokrvavitev. Za
pojasnitev omenjene povezave je
skupina japonskih raziskovalcev
dokazala, da je cnm-pozitiven
S.mutans nov dejavnik pri kognitivni okvari, ki je povezana z
MMK in se lahko poveže z nevrološkimi nepravilnostmi, kot
sta možganska kap in demenca.
Raziskovalci s Kyoto Prefectural
medicinske univerze so pregledali 279 pacientov (povprečna
starost je bila 70 let) na prisotnost oz. odsotnost površine, ki
veže kolagen. Cnm protein, ki
je prisoten na cnm-pozitivnem
S.mutans v slini, da bi pokazali,
da so MMK klinično pomembne,
in razložili mehanizem njihovega nastanka. Oralen kliničen
pregled je zajemal število zob v
ustni votlini, prisotnost oz. odsotnost zobnega kariesa in parodontalni status preiskovancev.
V skupini je bilo 94% preiskovancev pozitivnih na S.mutans
in 25% jih je imelo aktivnost
vezave kolagena v povezavi s
S.mutans. Posnetki magnetne resonance možganov so pokazali
MMK pri 73 preiskovancih; to
predstavlja 26%. V sklopu oralnega kliničnega pregleda je 31%
preiskovancev imelo karies in
28% je imelo vrednost 3 ali več
na parodontalnem indeksu za
potrebno zdravljenje. Povprečno število prisotnih zob je bilo
22,7+-7,5. Analiza podatkov je
pokazala, da je bil cnm-pozitivni
S.mutans pogosteje prisoten med
preiskovanci z MMK kot pri preiskovancih brez MMK. Odstotek
preiskovancev s kariesom je bil
pomembno višji v skupini z aktivnostjo vezave kolagena. Rezultati raziskave kažejo na molekularni mehanizem interakcije
med kronično oralno okužbo in
geriatričnimi boleznimi, kot sta
kap in kognitivna okvara, za ka-
oralne mikrobiote na nevrološke bolezni. Potrebne pa so nadaljnje raziskave in sodelovanje
med dentalnimi in medicinskimi
raziskovalci. Raziskava z naslovom: angl.«-Oral cnm-positive
S.mutans expressing collagen
binding activity is a risk factor
for cerebral microbleeds and
cognitive impairment.« je bila
objavljena na spletu v Scientific
Reports journal.
[28] =>
DT_september2017.indd
register for
Sign up
FREE
FREE
– education everywhere
and anytime
– live and interactive webinars
– more than 1,000 archived courses
– weekly e-news delivered
to your inbox
– a focused discussion forum
– free membership
– latest industry developments
– no travel costs
– event specials
– no time away from the practice
– exclusive interviews
with key opinion leaders
– interaction with colleagues and
experts across the globe
– product information
– a growing database of
scientific articles and case reports
– clinical cases
– job adverts
– ADA CERP-recognized
credit administration
www.DTStudyClub.com
Sign up
to the finest e-read
in dentistry
Join the largest
educational network
in dentistry!
www.dental-tribune.com
ADA CERP is a service of the American Dental Association to assist dental professionals in identifying quality providersof continuing dental education.
ADA CERP does not approve or endorse individual courses or instructors, nor does it imply acceptance of credit hours by boards of dentistry.
Zakaj QSI Mednarodna šola
Ljubljana?
QSI Mednarodna
šola Ljubljana...
QSI Mednarodna šola Ljubljana je ena od 37 mednarodnih šol organizacije Quality Schools International (www.qsi.org). Naš program sledi teoriji izbire in konceptu kakovostne šole, ki vašemu otroku
zagotavlja najbolj napredno, prijazno in individualno poučevanje. Pod
geslom »Uspeh za vse« ustvarjamo šolsko okolje, v katerem učencem
starim od 2 do 18 let jamčimo, da se učne snovi resnično tudi naučijo.
Poleg učne snovi (curriculum.qsi.org) vse QSI šole poudarjamo tudi
7 vodil uspeha.
• je kakovostna šola
• zaposluje certificirane učitelje,
katerih materin jezik je angleščina
• ima v razredu največ 10 učencev na učitelja
• poučuje v angleškem jeziku
• ponuja MSA akreditirano ameriško
Vzgajamo uspeh!
Zakaj ameriško
akreditirana šola?
Ameriško
akreditirana šola...
Middles States Association of Colleges and Schools (MSA) je
največja akreditacijska institucija v ZDA, ki potrjuje učne programe,
osebje, standarde in diplome. Akreditacija MSA pomeni, da QSI Mednarodna šola Ljubljana dosega enako kvalitetno raven kot ameriške
osnovne in srednje šole ter univerze. Naša srednješolska diploma je
tako priznana po celem svetu.
• goji veselje do raziskovanja in učenja
• vzpodbuja talente in nadarjenost vsakega otroka
• uči misliti z lastno glavo
• poudarja individualnost vsakega učenca
Zakaj mednarodna šola?
Mednarodna šola...
V modernem svetu je izobrazba največji dar, ki ga lahko podarimo
našim otrokom. Mednarodna šola s poučevanjem v angleščini zagotavlja vašemu otroku osnovo za življenje v mednarodni skupnosti in ga
usposobi za delo na mednarodnem trgu.
• pripravi otroka, da postane državljan sveta
• nauči otroka raznolikosti
• izpostavi otroka različnim načinom
in metodam poučevanja
• začrta mednarodno pot vašega otroka že danes
QSI Mednarodna šola Ljubljana
Dolgi most 6A
1000 Ljubljana
(01) 244 17 50
www.ljubljana.qsischool.org
[29] =>
DT_september2017.indd
PROTETIKA
september 2017
29
Toga ali elastična vez
v kombiniranem delu
Risanje in načrtovanje delne proteze z gingivalno dentalno (parodontalno) obremenitvijo je eden
od težjih del v stomatološki protetiki. Zahteva znanje, izkušnje in
spretnosti tako zobozdravnika kot
zobotehnika. Izbira oblike in meje
baze, retencije, stabilizacije in
uravnotežena obremenitev ležišča
na vez vam bo odgovoril skozi
klinični primer ta članek, kjer so
se namesto elastičnih vezi, kot so
kroglični atečmeni, vgradila vertikalna polzila Acrylock podjetja
ZL Microdent, ki preko lomilca
sil in s pomočjo pravilno rezkanih
stopnic ter interloka zagotavljajo
togo vez.
1a
1b
Prikaz ciljev.
je odvisna od indikacije, se pravi,
ali gre za gingivalno ali parodontalno obremenitev.
Pri enostavnih klasičnih ali zahtevnejših modernih konstrukcijah (ki v kombiniranem delu
vključujejo estetske elemente; od
kovinskih do keramičnih materialov) veljajo enaka pravila biomehanike.
V fazi načrtovanja terapije imajo
velik pomen anatomske in funkcijske značilnosti v kraniomandibularnem področju, predvsem
položaj vezi v medčeljustnem
prostoru.
Z namenom dolgotrajnosti je potrebno pri izdelavi protetičnega
dela upoštevati vsa navedena dejstva. Na vprašanje toga ali elastič-
Splošni pojmi
o rezilientni vezi
Rezilientna vez med protezo in
krono se nanaša na podajnost
prostega sedla proteze, katera se
doseže skozi vezni člen. Število stopinj svobode se giblje med
ena do pet stopinj in je odvisna od
konstrukcijskih značilnosti in načina vgradnje.
Delimo jih na šarnirske
in rezilientne vezi
Šarnirji imajo samo eno stopnjo
svobode gibanja in se uporabljajo
za nadomestke s prostim sedlom.
Pomembno je, da se zagotovi distalno gibanje sedla okoli horizontalne osi šarnirja, ki se nahaja ob
distalnem področju retencijskega
zoba. Na ta način se sedlo podaja
na področju, kjer najlažje amor-
in tubera procesusa alveolarisa
maksile se lahko s takšno vezjo
preusmeri okluzalna obremenitev
na kostne temelje in s tem ohranja
preostale, zdrave zobe.
Druga skupina vezi, z več stopnjami svobode gibanja, ima nalogo,
da sedlo proteze, kolikor je mogoče, paralelno vodi proti grebenu,
ob čimer koristi rezilenco sluznice. Opirajoč se s celotno površino
na alveolarni greben ščiti kostne
temelje pred resorpcijo. Sedlo,
povezano na takšen način, lahko
izvaja naslednje gibe: tri translacijske (vertikalna, horizontalna in
sagitalna translacija) in tri rotacijske gibe (rotacija okoli vertikalne,
horizontalne in sagitalne osi).
Splošni pojmi o togi vezi
Toga vez je večkratna. To se kaže
predvsem v sposobnosti dobre retencije in v stabilizaciji celotnega
zobnega nadomestka, ki se ustvarja z vezjo vzdolž površine telesa
polzila z zidovi matrice. Ravno
tako tudi s kontaktom aproksimal-
4b
Sliki 4a in b: Določanje med čeljustnih odnosov in prenos preko transferja (obrazni lok Amann Girrbach in Baumann artikulatorji).
5a
Sliki 5a in b: Virtualno in analogno načrtovanje konstrukcije.
Pacientovo stanje je večkrat
opozorilo na nekatere pomanjkljivosti: zgornje delo je imelo
kombinacijo zapon in krogličnih
atečmenov, rezkani elementi so
bili preveliki, horizontalno-lateralni segment je bil asimetričen.
Lateralni gibi niso bili upoštevani
in vse to je posledično povzročilo
2b
Sliki 2a in b: Lateralni prikaz.
Prikazana je rešitev primera slabega načrtovanja kombiniranega
dela, katerega rezultat je bila izguba dveh zob.
4a
nih površin pri nekaterih oblikah
atečmena, usmerjanjem okluzalnih obremenitev, vodenjem v
osnovni položaj in povezovanjem
fiksnega in snemnega dela v eno
celoto. Lomilec sile je izhodni podaljšek iz kovinskega stranskega
dela rezkane krone, preko katerega se obremenitev enakomerno
2a
Sliki 1a in b: Predhodno stanje in prikaz horizontale.
3
tizira okluzalne obremenitve in
ščiti distalno papilo, ker se prosto
sedlo v zobnem predelu ne premika. Z maksimalno ekstenzijo
akrilatnega dela prostega sedla, z
zmanjševanjem okluzalnih površin umetnih zob, skrajševanjem
umetnega zobnega niza, izogibanjem tuberkuluma mandibule
5b
prenese na rezkano krono/most.
Takšna kombinacija omogoča
enakomeren prenos obremenitev
na celotno kombinirano delo. Vse
ostale kombinacije rezilientne
obremenitve snemnega dela »delujejo« in tako vplivajo na alveolarno kost.
izgubo dveh zob (slike 1-4).
Po analizi v artikulatorju (konvencionalni in virtualni) so določeni vertikalni in horizontalni
parametri (sliki 5a in b). Z izdelavo mock-upa (tako fiksnega kot
snemnega) smo dobili pravi vpogled na razmerje med brušenimi
[30] =>
DT_september2017.indd
30
PROTETIKA
zobmi in delom, ki se bo izdelalo,
ter vpogled na ostale estetske elemente in ponovno kontrolo medčeljustnih odnosov (sliki 6a in b).
Z načrtovanjem vezi, statike in
videza baze proteze je definiran
celoten načrt dela. Zelo enostavno se lahko naredi slika modela iz
ptičje perspektive ter zariše linije
obremenitev in rotacije s skrbnim
načrtovanjem bodoče statike (sliki 7a in b).
september 2017
Naslednji mock-up je popolnoma
definiral estetiko in funkcijo protruzijskih in laterotruzijskih gibov
(slike 8-9). Poleg tega smo dobili
pravilno informacijo za položaj
vertikalnega polzila v anteriornem sektorju in s tem tudi prostor
za načrtovanje njegove ohišja
(slike 10-12). Sledila je proba kovinske konstrukcije in preverjanje
registracije zagriza ter profilne
podpore ustnice (slike 13-14).
6a
Z zaključno obdelavo rezkanih
površin in patrice polzila se je
delo pripravilo za izdelavo snemnega dela (sliki 15a in b).
Priprava delovnega modela za izdelavo kovinske baze je narejena
po odtiskovanju z individualno
žlico. Končna registracija zagriza je samo potrdila, da smo bili
od začetka v enaki poziciji glede
medčeljustnih odnosov (slike 1619).
6b
Sliki 6a in b: Poskusni transparentni mock up rezkan iz Interdent diska CC Disk PMMA Clear.
Po postavitvi anatomskih Physiodens zob je sledilo naknadno fino
oblikovanje in definiranje površinske strukture keramičnih kron
in prilagajanje odgovarjajoče barve. Takšne situacije pri kombiniranih delih so najtežje in so velik
izziv, kar prikazuje tudi končna
slika (slike 20a-d).
Obstaja več rešitev, da se naredi povezavo med snemnim in fiksnim delom, toda zahvaljujoč
7a
vrhunski estetiki in kvaliteti, smo
se odločili za takšen način in navedene materiale.
Avtorji:
Dr.sc Sanja Štefančić dr.med.
dent, spec.
Stomatološka poliklinika Zagreb
in
Mihael Skaza ZT
Interdent d.o.o., Slovenija
7b
Sliki 7a in b: Načrtovanje vezi, statike in oblike baze proteze.
8
9b
9a
9c
Slike 8: Narejen mock up za načrtovanje vezi (Vita Physiodens zobje, CC Disk PMMA Clear, CC Disk Wax in rezkalni vosek).
10
11
Vgradnja vezi ZL Microdent; Acrylock v kombinaciji z
lomilcem sile.
Prikaz dobro načrtovane veze postavljene v modelaciji
iz rezkalnega voska (pomoč s silikonskim blokom iz Interlabosila).
14a
14b
Sliki 14a in b: Estetska proba kovine s pomočjo mock up šablone (predhodno postavljenih kompozitnih zob).
16
17
Priprava sekundarnega delovnega modela za izdelavo
kovinske baze z ali brez gingivalne maske.
Izdelava baze (Modelcast S in I-MG FH).
20a
20b
Slike 20a do d: Končen rezultat.
Slike 9a do c: Končni mock up.
12
13
Prikaz voščene modelacije na spodnji čeljusti narejeni iz CC Disk Wax.
Proba kovinske konstrukcije (vložna masa Interfine K+B
Speed in kovina I-Bond NF).
15a
15b
Sliki 15a in b: Peka keramike VITA VMK Master. Sledi rezkanje in delno poliranje v rezkalnem aparatu (Schick S3).
Končno poliranje se izvrši šele po odtisu za ulito bazo.
20c
18
19
Registracija zagriza z roza voskom.
Preverjanje postavitve, površinske strukture, barve (improvizacija s ploščama iz Roza
voska zaradi boljše predstave o estetiki).
20d
[31] =>
DT_september2017.indd
Uradni zastopnik za Formlabs za Slovenijo,
Hrvaško, Srbijo, BIH, Češko in Slovaško.
Form 2
Najnaprednejši
3D tiskalnik.
Form 2 - 3D tiskalnik omogoča
natančno in učinkovito 3D tiskanje v
laboratoriju ali ordinaciji. Njegova
hitrost, natančnost ter kompaktnost
so idelani za vsakodnevno delo.
V Form 2 tiskalniku lahko hitro in
enostavno izdelate:
· kirurške šablone,
· opornice,
· ortodontske aparate,
· modele
· in še veliko več.
NE ZAMUDITE DELAVNICE V SKLOPU 22.
PROTETIČNEGA SIMPOZIJA!
SODOBNI DIGITALNI POSTOPKI IZDELAVE
ZOBNEGA NADOMESTKA TER MOŽNOSTI
PRAKTIČNE UPORABE 3D TISKALNIKA
BRDO PRI KRANJU,
13. -14. 10. 2017
INTERDENT d.o.o. · Opekarniška c. 26 · 3000 Celje · Slovenija · T: +386 (0)3 425-62-00 · E: info@interdent.cc · www.interdent.cc
[32] =>
DT_september2017.indd
32
IZOBRAŽEVANJE
september 2017
2. in 3. ESCD Study Club Slovenia
2. Study Club z naslovom Uporaba laserjev je na željo udeležencev 1. Study Cluba potekal
25.3.2017 na kliniki Dental Specialists profesorja Martina Jörgensa
v Düsseldorfu. Profesor Jörgens je
predsednik DGKZ (Nemška zveza za estetsko zobozdravstvo) in
predavatelj laserske medicine na
Univerzi v Sevilli, ki se že 25 let
ukvarja z uporabo laserjev v medicini. V dopoldanskem času nam
je predaval o fizikalnih parametrih
laserjev, indikacijah za njihovo
uporabo v dentalni medicini ter o
fototermalni terapiji z ICG. Popoldan nam je na pacientih demonprogram simpozij_2017.pdf 1 7. 09. 2017 16:06:53
striral uporabo laserjev pri različ-
nih indikacijah. Primere je izbral
tako, da smo informacije lahko takoj začeli uporabljati v svojih ordinacijah. V naslednjih dneh nam
je profesor po elektronski pošti
poslal še posnetke pacientov nekaj
dni po terapiji, tako da smo lahko
jasno videli rezultate pokazanega
dela. Pri svojem delu je uporabljal laser Elexxion ter udeležencem delavnice priskrbel ugodne
ponudbe za nakup. Povabil nas je
na večerjo v center Düsseldorfa, in
ob tem smo prišli do zamisli, da bi
naslednje izobraževanje o laserjih
organizirali na Univerzi v Sevilliprijazno vabljeni!
Protokol dentalne fotografije je
bila tematika 3. Study Cluba v
prostorih Dental Spa v Rožni
dolini v Ljubljani. Doktor Luca
Dalloca, predavatelj na univerzi v
Sieni, Portlandu in Bostonu ter avtor številnih člankov o estetskem
zobozdravstvu ter biomehaniki
mandibule, je udeležencem predstavil namen in najboljše tehnike
dentalne fotografije. Poudaril je
nujnost dokumentiranja stanja naših pacientov pred, med in po naši
trih svetlobe in barve ter tehničnih
podatkih kamere je sledila praktična demonstracija fotografiranja
pacienta ter uporaba ogledal in
kontrasterjev.
Ob tem bi vas še enkrat želeli spomniti, da bo letni kongres ESCD
letos od 21.-23. septembra v Zagrebu.
Vse, ki bi želeli prejemati naša obvestila in še niste na našem seznamu, vabimo, da nam posredujete
vaš elektronski naslov na
escd.slovenia@gmail.com.
obravnavi, ki ga mora obvladati
celoten tim v naših ordinacijah.
Uvodnemu predavanju o parame-
Avtorici:
Nataša Žepič, dr.dent.med. in
Maruša Stare, članici ESCD
22. simpozij
Sodobna fiksno- in snemnoprotetična oskrba korak za korakom
Contemporary Fixed and Removable Prosthodontics Step by Step
1977 - 2017
PROGRAM
Petek, 13. oktober 2017
12.00-14.00
12.00-14.00
12.00-14.15
14.15-14.30
Registracija
Postavitev posterjev
Odmor s kavo in prigrizki ter ogled razstave
Razvrščanje udeležencev po delavnicah
Slovensko zdravniško društvo
Sekcija za stomatološko
protetiko
Kongresno središče
Brdo pri Kranju
13. in 14. oktober
2017
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike I
Iztok Križnar, spec. stom. prot., Aleš Križnar, zobotehnik
in gosti
Od digitalnega odtisa in virtualnega načrtovanja do
vrhunskega zobnega nadomestka
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike II
Doc. dr. Čedomir Oblak, spec. stom. prot.
Prikaz postopkov implantatno-protetične oskrbe
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike III
Sašo Šraj, spec. oral. krg., Mihael Skaza, zobotehnik
Sodobni digitalni postopki oblikovanja in izdelave
zobnega nadomestka ter prikaz praktične uporabe 3D
tiskalnika
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike IV
Prof. dr. David W. Bartlett, spec. stom. prot.,
Doc. dr. Boris Gašpirc, spec. parodont.
Successful Long-Term Management of Oral Pathologies
from Prosthodontist's and Periodontist's Perspectives
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike V
Asist. dr. Boštjan Pohlen, spec. stom. prot.
Demonstracija različnih tehnik izbora barve v
stomatološki protetiki
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike VI
Izr. prof. dr. Peter Jevnikar, spec. stom. prot., Blaž Berce,
dipl. lab. zob. prot.
Prikaz galvanske tehnike v snemni protetiki
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike VII
Doc. dr. Milan Kuhar, spec. stom. prot.
Načrtovanje protetične oskrbe delno brezzobe čeljusti
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike VIII
Izr. prof. dr. Ksenija Rener-Sitar, spec. stom. prot.
Demonstracija, praktična vaja in posebnosti sodobnega
kliničnega pregleda stomatološkega pacienta z
bolečino v čeljustnih sklepih in žvečnih mišicah
14.30-17.00 Praktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike IX
Asist. mag. Tadej Ostrc, spec. stom. prot.
Pravilno rokovanje z artikulatorjem ter demonstracija in
praktična vaja natančne analize študijskih modelov v
artikulatorju
17.00-17.15 Odmor s kavo in prigrizki ter ogled razstave
Predavanja za vse udeležence:
17.15-17.20 Pozdravni nagovor
17.20-17.45 Izr. prof. dr. Igor Kopač, spec. stom. prot.
40 let obstoja Sekcije za stomatološko protetiko pri
Slovenskem zdravniškem društvu
17.45-18.15 Izr. prof. dr. Igor Drstvenšek, uni. dipl. inž. stroj.
3D tisk v stomatološki protetiki – evolucija ali revolucija?
18.15-19.00 Prof. dr. David W. Bartlett, spec. stom. prot. (V. Britanija)
Problem solving in prosthodontics – a patient-centred
approach
19.00-21.00 Družabno srečanje s predavatelji, kolegi in razstavljavci s
hrano in pijačo ob živi glasbi v avli in dvorani Splendens v
kongresnem središču
Kotizacija in prijava
Strokovno srečanje je namenjeno
splošnim zobozdravnikom, vsem
specialistom in zobnim tehnikom,
dobrodošli pa so tudi zobni higieniki
in zobne asistentke.
Kotizacija za simpozij znaša:
- za zobozdravnike 290 eur
(po 30. septembru 330 eur),
- za zobotehnike in ostale
zobozdravstvene delavce 190 eur
(po 30. septembru 220 eur).
Kotizacija vključuje:
- DDV,
- eno praktično delavnico v petek,
- vsa predavanja v dvorani Grandis,
- tiskani zbornik predavanj,
- dostop do interneta,
- vpis kreditnih točk ZZS za podaljšanje licence,
- vso pijačo in prigrizke v petih odmorih,
- samopostrežno večerjo in pijačo v petek zvečer,
- živo glasbo z ansamblom Žavbi band v petek zvečer,
- 10 % popust pri najemu prenočišča v hotelu Brdo,
- samopostrežno kosilo v soboto,
- neobvezno pisno preverjanje znanja za pridobitev
dodatnih licenčnih točk.
Na simpozij se prijavite s priloženo
tiskano prijavnico ali
preko elektronske aplikacije dosegljive na
http://www.proteticna-sekcija.si/prijava.html
Sobota, 14. oktober 2017
8.00-9.00
9.00-9.25
Jutranja kava in ogled razstave ter posterjev
Izr. prof. dr. Ksenija Rener-Sitar, spec. stom. prot.
Indikacije in kontraindikacije za protetično oskrbo ter
klinični pregled protetičnega pacienta
9.25-9.50
Doc. dr. Milan Kuhar, spec. stom. prot.
Načrtovanje v protetiki: dileme, kompromisi, pasti
9.50-10.10 Asist. Nina Grguraš, zobozdravnica
Protokol obravnave pacienta z oligodontijo
10.10-10.40 Vasja Hmeljak, zobotehnik
Zobotehnikov pogled na sodelovanje med ordinacijo in
laboratorijem
10.40-10.50 Razprava
10.50-11.20 Odmor s kavo in prigrizki, ogled razstave ter posterjev
11.20-11.45 Izr. prof. dr. Peter Jevnikar, spec. stom. prot.
Sodobna snemnoprotetična oskrba zgornje čeljusti
11.45-12.05 Asist. Jure Jamšek, specializant stom. prot.
Retencijski sistemi protez na vsadkih
12.05-12.30 Doc. dr. Čedomir Oblak, spec. stom. prot.
Preparacije za polnokeramične prevleke
12.30-12.55 Asist. dr. Boštjan Pohlen, spec. stom. prot.
Smernice za sodobno preparacijo zoba za onlej
12.55-13.20 Mirjana Zagoričnik, dipl. lab. zob. prot.
Primerjava sodobnih laboratorijskih tehnologij za
keramične restavracije
13.20-13.30 Razprava
13.30-14.45 Kosilo v restavraciji in ogled razstave ter posterjev
14.45-15.30 Prof. dr. Carlos dos Reis Pereira de Araújo, spec. stom.
prot. (Brazilija)
Predictable long-term aesthetic success - the creation of a
special biologic environment
15.30-16.00 Dr. Miha Brezavšček, spec. stom. prot. (Nemčija)
Primerjava klasičnega odtiskovanja in intraoralnega
skeniranja
16.00-16.25 Izr. prof. dr. Igor Kopač, spec. stom. prot.
Sodobni koncepti registracije medčeljustnih odnosov
16.25-16.45 Asist. Matej Kurnik, zobozdravnik
Protetična oskrba parodontalno prizadetega pacienta
16.45-16.55 Razprava
16.55-17.20 Odmor s kavo in prigrizki, ogled razstave ter posterjev
17.20-18.00 Doc. dr. Janina Golob Deeb, spec. parodont. (ZDA)
Korekcije mehkih tkiv pri estetskih in protetičnih
rehabilitacijah
18.00-18.40 Izr. prof. dr. George R. Deeb, spec. maksilofac. krg. (ZDA)
Accurate placement of implants for prosthetic success
18.40-19.00 Asist. mag. Tadej Ostrc, spec. stom. prot.
Pravilen izbor cementa v stomatološki protetiki
19.00-19.15 Razprava in razglasitev najboljših posterjev
Dodatne informacije:
Telefon: +386 4 57 80 358
e-naslov: ksenija@albatros-bled.com
)
[page_count] => 32
[pdf_ping_data] => Array
(
[page_count] => 32
[format] => PDF
[width] => 842
[height] => 1191
[colorspace] => COLORSPACE_UNDEFINED
)
[linked_companies] => Array
(
[ids] => Array
(
)
)
[cover_url] =>
[cover_three] =>
[cover] =>
[toc] => Array
(
[0] => Array
(
[title] => Cover
[page] => 1
)
[1] => Array
(
[title] => Univerzalna rešitev za posteriorne restavracije?
[page] => 2
)
[2] => Array
(
[title] => Več kot le akrilatne fasete
[page] => 4
)
[3] => Array
(
[title] => Pomen čiščenja medzobnih prostorov
[page] => 6
)
[4] => Array
(
[title] => Oskrba s kompleksnimi, neposrednimi kompozitnimi obnovami z materialom ORMOCER na območju stranskih zob
[page] => 8
)
[5] => Array
(
[title] => Sodobna diagnostika parodontalne bolezni
[page] => 10
)
[6] => Array
(
[title] => Sterilizacija v sodobnem zobozdravstvu: naredite prav
[page] => 12
)
[7] => Array
(
[title] => Boljša gingivalna estetika za naravni videz totalnih protez
[page] => 14
)
[8] => Array
(
[title] => Takojšnja obremenitev zobnih vsadkov z dinamično navigacijo pri kirurškem postopku
[page] => 17
)
[9] => Array
(
[title] => Uporaba operativnega mikroskopa in ultrazvoka za preparacijo koreninskih kanalov
[page] => 20
)
[10] => Array
(
[title] => Minimalno invazivna protetična oskrba z različnimi keramičnimi materiali
[page] => 22
)
[11] => Array
(
[title] => Povezava med oralnimi bakterijami, možganskimi mikrokrvavitvami in kapjo
[page] => 27
)
[12] => Array
(
[title] => Toga ali elastična vez v kombiniranem delu
[page] => 29
)
[13] => Array
(
[title] => 2. in 3. ESCD Study Club Slovenia
[page] => 32
)
)
[toc_html] =>
[toc_titles] => Cover
/ Univerzalna rešitev za posteriorne restavracije?
/ Več kot le akrilatne fasete
/ Pomen čiščenja medzobnih prostorov
/ Oskrba s kompleksnimi, neposrednimi kompozitnimi obnovami z materialom ORMOCER na območju stranskih zob
/ Sodobna diagnostika parodontalne bolezni
/ Sterilizacija v sodobnem zobozdravstvu: naredite prav
/ Boljša gingivalna estetika za naravni videz totalnih protez
/ Takojšnja obremenitev zobnih vsadkov z dinamično navigacijo pri kirurškem postopku
/ Uporaba operativnega mikroskopa in ultrazvoka za preparacijo koreninskih kanalov
/ Minimalno invazivna protetična oskrba z različnimi keramičnimi materiali
/ Povezava med oralnimi bakterijami, možganskimi mikrokrvavitvami in kapjo
/ Toga ali elastična vez v kombiniranem delu
/ 2. in 3. ESCD Study Club Slovenia
[cached] => true
)